Citiram: »S 23. novembrom 2024 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS). Zakon med drugim zaostruje rabo FFS na vodovarstvenih območjih in na novo opredeljuje poklicnega uporabnika FFS.
Več informacij je objavljenih na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer je na voljo tudi spletna povezava do celotnega besedila Zakona.«
Vir: https://www.ivr.si/obvestilo/spremembe-in-dopolnitve-zakona-o-fitofarmacevtskih-sredstvih/
Dejstvo, da FFS sredstva ne bodo več dosegljiva na vsakem koraku, je lepa novica. Uporaba FFS sredstev se komu na prvi pogled zdi dobra rešitev – z enim zamahom se znebimo škodljivcev in bolezni. Žal pa v resnici ni tako, saj s pesticidi in fungicidi istočasno uničimo tudi koristne (gledano seveda z našega stališča) živali in mikroorganizme. S strupi sčasoma ustvarimo biotsko puščavo, v kateri tudi tisti, ki jih želimo ohraniti pri življenju (naše rastline) ne morejo več preživeti in kvečjemu životarijo, če ne celo propadejo. Flora in favna sta kompleksna sistema, v katerih ima vsako bitje, vsak njun najmanjši delček pomembno vlogo.
To je prvi problem, drugi pa ta, da so škodljivci in povzročitelji bolezni trdoživa bitja; takšni pač morajo biti, če želijo preživeti in prosperirati. Zato se zelo hitro prilagodijo našim strupom. Posledica tega je, da smo, kot prvo, na vrtu ali v sadovnjaku ustvarili biotsko puščavo, in kot drugo, da moramo kmalu uporabiti močnejši strup za enako dober učinek. S tem početjem poženemo peklensko spiralo, po kateri se spuščamo čedalje globlje in hitreje.
Od vsega najbolj pomembno pa je, da se zavedamo, da je zdravje rastlin neizogibno povezano z zdravjem zemlje, v kateri rastejo. Rastline so simptom zdravja zemlje. Zdrave rastline imajo močan imunski sistem in se lahko mnogih bolezni in škodljivcev ubranijo same. Ključno je torej, da najprej in zelo dobro skrbimo za zemljo. Da se zavedamo, da jo s tem, ko z nje leto za letom pobiramo pridelke, osiromašimo za hranilne snovi in ji moramo zato te snovi redno, vsako leto, tudi vračati. Po mojih izkušnjah sta najboljša načina za ohranjanje zdravja zemlje redno dodajanje rastlinskega komposta in uporaba z mikroorganizmi in hranili inokuliranega biooglja.
Kakšne so alternative uporabi FFS-ja?
Za FFS res ni nobene potrebe, saj imamo na razpolago morje odličnih in učinkovitih načinov. Teh je toliko, kot je škodljivcev in bolezni. Ključno za njihov izbor je, da spoznamo svojega “sovražnika”. Kakšen je, kaj mu ustreza, kako se vede? Kdaj napade? Kako prepozna svoj plen, z vidom, s tipanjem, z vohom? Nato ustvarimo pogoje, ki mu ne ustrezajo, in problem je rešen. Primer: češnjeva muha na plod izleže jajčeca, ko se češnje (plod) začnejo barvati iz zelene v rumeno. Takrat jih poškropimo z raztopino kaolina in češnjeva muha češenj ne prepozna več kot svoj cilj.
Omenila bom samo nekaj primerov, ker jih je absolutno preveč za ta članek 🙂
1. Homeopatija za rastline
Za bolezni in škodljivce, ki napadajo rastline, uporabljam homeopatijo za rastline, ki je sicer mlada veda, a že precej preizkušena, tudi v Sloveniji. Uporabljamo jo lahko kot preventivo (za zaščito pred boleznimi in škodljivci) ali za kurativo (ko sta bolezen ali škodljivec že tu). Omenim naj samo dve od najbolj pogostih težav slovenskih vrtičkarjev, in kaj se zanju uporablja: za zaščito pred golimi polži (kamor sodi tudi španski lazar) uporabimo homeopatski pripravek Helix tosta, ko pa paradižnike napade plesen, za zgodnjo plesen uporabimo homeopatski pripravek Natrium sulphuricum, za pozno pa Carbo vegetabilis. Rekonvalescente (rastline, ki so prebolele bolezen ali so bile poškodovane zaradi napada škodljivcev) nato okrepim z eno samo dozo homeopatskega pripravka Silicea.
2. Kaolin
Za zaščito pred oljčno muho, češpljevo muho, češpljevim zavijačem, kapusovim belinom, osami in sršeni, ki poškodujejo zrelo sadje in še mnogimi drugimi škodljivci, poškropimo rastlino z raztopino kaolina. Kaolin ali bela kitajska glina je mineral, ki je človeku in živalim (tudi čebelicam) povsem neškodljiva snov. Deluje tako, da škodljivce odvrne, ne da bi koga drugega poškodovala. Hkrati pa kaolin krepi rastlinsko tkivo, zaščiti rastline pred sončnim ožigom in vročinskim valom in je učinkovit celo pri nekaterih rastlinskih boleznih, npr. pri škrlupu.
3. Fizične prepreke
Rastline lahko pred škodljivci zaščitimo tudi z mrežami in tako, da jih pokrijemo s kopreno. Ob tem je spet pomembno, da poznamo vedenje škodljivcev, koristnih žuželk in potrebe naših rastlin. Npr. to, ali morajo do rastlin imeti dostop opraševalci, in kdaj. Takrat rastline seveda ne smejo biti pokrite. Za zaščito sadja ne uporabljam mrež. Presprosto zato, ker je kaolin povsem dovolj, pa tudi zato, ker si ne želim ujeti in poškodovati ptičkov, ki so pomemben del življenja na mojem vrtu.
4. Dobri sosedje
Primer: pod paradižnike posadimo žametnice in baziliko. Bazilika krepi odpornost paradižnika, žametnica odganja nematode.
5. Mešane zasaditve
Korenje in čebulo posejemo skupaj, saj si vzajemno pomagata pri odganjanju korenjeve in čebulne muhe.
6. Spoznaj svojega sovražnika
Primer: korenjeva muha ne leti več kot pol metra visoko, zato bo korenček, posejan v visoki gredi, varen pred njo.
Drugi primer: pred kapusovim belinom rastline zaščitimo tudi tako, da iz bele plastike (npr. iz jogurtovega lončka) izrežemo metuljčke in jim narišemo značilne temne pike. Pritrdimo jih na palice, ki jo zapičimo med kapusnice. Ker so kapusovi belini teritorialna bitja, se bodo “zasedenim” področjem izognili in odleteli drugam.
Na svojem vrtu uporabljam vse od naštetih načinov. Pogosto jih tudi kombiniram, saj imam rada več žezel v ognju. Vsi so učinkoviti in hkrati varni tako za človeka kot za živali in rastline. In kar je najpomembnejše, ne zastrupljajo okolja, ga ne siromašijo in ne uničujejo biotske raznolikosti. Z njimi sledimo enemu od permakulturnih načel: da ljudje s svojim delovanjem pustimo zanamcem okolje vsaj v tako dobrem stanju, kot smo ga dobili, če je le mogoče, pa še v boljšem.
Pokličite za nasvet ali naročilo izdelkov:
O homeopatiji za rastline: