Zakaj se posede visoka greda in kaj lahko naredimo?

Visoke grede so napolnjene s plastmi različnih materialov. Vanje izmenično naložimo plasti, bogate z ogljikom in tiste, ki so bogate z dušikom. Na vrhu visoke grede sta nasuti plasti komposta in zemlje, pri katerih je razmerje med dušikom in ogljikom najbolj uravnano. Plasti si od dna proti vrhu visoke grede sledijo tudi po hitrosti razpadanja: tiste, ki bodo razpadale najdlje so najgloblje, tiste, ki bodo razpadle najhitreje, pa proti vrhu visoke grede.

Plasti v tako sestavljeni visoki gredi (torej takšni, ki ni zgolj korito, napolnjeno z zemljo), se sčasoma neizogibno posedejo. Manj, če smo bolj grobe materiale (npr. veje) pred nalaganjem zmleli, zdrobili ali nasekljali, in več, če jih pred nalaganjem nismo.

Od tega je odvisno, kako zelo se bo greda posedla. Posede se lahko od 10 ali 20, pa vse do 50 in več cm.

Kaj lahko naredimo, če/ko se to zgodi?

Možni rešitvi sta dve:

1. rešitev za visoko gredo, ki se je posedla za 10 do 15 cm: na vrh visoke grede nasujemo domač ali kakovosten kupljen kompost. Kompost rahlo vkopljemo v vrhnjo plast zemlje ali pa ga na zemlji pustimo ležati – tako odložen bo odigral vlogo zastirke čez zimo. Ob prvih spomladanskih setvah in sajenjih ga bomo sproti vkopali v zemljo med tem, ko bomo pripravljali setvene in sadilne jarke in jamice.
2. rešitev za visoko gredo, ki se je močno posedla: v tem primeru odstranimo vrhnjo plast visoke grede, njen najbolj rodoviten del – zemljo. Odstranimo vso zemljo, materiale, ki ležijo pod njo, pa pustimo v visoki gredi. Zemljo odložimo tako, da jo bomo lahko kasneje vrnili na vrh visoke grede. Visoko gredo nato napolnimo s plastmi različnih materialov, izmenično bogate z ogljikom (zdrobljene vejice in suho rjavo listje, slama) in tiste, ki so bogate z dušikom (zeleni odkos, delno dozorel kompost, cvetje, seno). Na vrh teh plasti naložimo zemljo, ki smo jo prej odstranili z visoke grede, nato pa jo zastremo še s plastjo zrelega, t.j. povsem predelanega domačega ali kakovosten kupljen kompost. Kompost lahko vkopljemo v zemljo, lahko pa ga pustimo do pomladi ležati na zemlji, pri čemer bo imel vlogo kompostne zastirke. Drug način pa je, da kompost vkopljemo v zemljo (da jo obogatimo), nato pa še prekrijemo s plastjo sena ali slame, ki služita kot zastirka.