Zakaj dober kompost ne vsebuje šote?

Dobila sem vprašanje: »Zakaj pri izdelku Eko kompost Sonnenerde poudarjate, da ne vsebuje šote?«

Če boste pregledali deklaracije substratov, kompostov in zemlje, ki jih lahko kupite v trgovinah za svoje rastline, boste med drugimi sestavinami zelo pogosto naleteli na šoto.

Kaj sploh je šota? Šota je stisnjen, mrtev rastlinski material, ki je star več tisočletij. Je zelo mehak in rahel. Nastal je iz mahov, mrtvih ostankov rastlin, včasih tudi korenin, ki so se ohranile v okolju brez kisika. Ko se šota posuši, je močno vnetljiva.

Šote kot dodatek zemlji ne potrebujemo, saj nam ne doprinese ničesar pomembnega, z njenim črpanjem pa hkrati škodimo okolju. Naše rastline zaradi nje ne pridobijo nič bistvenega. V substrate jo dodajajo zaradi njene rahlosti, sicer pa je prazna. V sami šoti rastline ne morejo uspevati, saj ne vsebuje hranil.

Ker je šota sama prazna, brez hranil, zemlji s šoto dodajajo mineralna hranila, kot so fosfor, kalij in kalcij. Tako nastane umeten substrat, niti približno enak kakovostni zemlji.

Šota ne zadržuje vlage, zato je poraba vode za zalivanje takšnega substrata veliko večja.

Njena naravna nahajališča so pri nas skromna in zaščitena, zato jo dobivamo iz severnih držav. A se tudi tam že zavedajo okoljskega problema, ki nastaja z njeno porabo. V Veliki Britaniji bodo do leta 2024 prepovedali prodajo šotnega komposta vrtnarjem in se trudili obnoviti svoja šotišča.

Velika nahajališča šote so v Rusiji, v Sibiriji. Ko odkopljejo vrhnjo plast tal in šoto izpostavijo vremenu, se šota izsuši , suha pa je močno vnetljiva. Posledica tega dogajanja so obširni požari šotišč. Šota vsebuje trikrat več ogljika kot gozd, in ko gori, se sproščajo toplogredni plini. Požari na šotiščih so hujši viri toplogrednih plinov kot industrija.

V šotiščih je shranjenega trikrat več ogljika kot v gozdovih. Podatek je pomemben, če vemo, da izguba organskega ogljika v tleh povzroči širjenje puščav in hkrati pripomore k toplogrednim plinom in segrevanju zemlje ter posledičnim klimatskim spremembam. Šotni substrati, komposti in zemlje z dodatkom šote torej neposredno vplivajo na klimatske spremembe.  Na prvi pogled se zdi, da je šota, ki jo porabijo vrtičkarji, obroben vir težav – dejansko pa ni obroben, pač pa ključen. Zato je odločitev vsakega posameznika, kako bo ravnal, zelo pomembna tudi za našo skupno prihodnost.

Za konec še citat dr. Boruta Vrščaja z oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Slovenije: »Tako, kot ne moremo živeti brez zraka in vode, tudi brez rodovitne zemlje ne bomo dolgo obstali. In kar uničimo danes, jutri ne bo mogoče obnoviti, saj zemlja potrebuje tisočletja, da ponovno nastane. Za vaše rožice pa bo bistveno boljša od šote kar tista zemlja, ki ste jo nabrali na bližnjem travniku ali iz krtine, ki jo je na travniku napravil krt, še namigne. Dodajte ji malo pravilno pridelanega domačega komposta in ne bo vam treba ničesar kupovati. Sama šota je namreč prazen material, ki brez dodanih hranil rastlinam daje samo oporo, pa še to bolj slabo. Pustimo jo raje na šotiščih, kjer ima bistveno večjo vrednost.« Vir: https://jana.si/clanek/odklenjeno/60bfbac00100b/ne-kupujte-sote