Vrtnarski miti in zablode

Med vrtnarji se iz roda v rod prenašajo pravila o delu na vrtu. Običajno jih nekritično posvojimo, brez da bi se zares vprašali, ali so smiselna ali ne. 

Angleški vrtnar Charles Dowding je v več desetletjih svojega dela ugotovil, da nekatera držijo, nekatera delno, nekatera pa sploh ne. Rezultate je objavil v drobni knjižici Gardening myths and misconceptions (Vrtnarski miti in zablode).

Danes bom z vami delila tri trditve, ki so med vrtnarji sprejete kot čisto zlato:
1. trditev: Fižola po spravilu iz tal ne pulimo, pač pa stebla porežemo nad tlemi, ker gomoljčki, v katerih so bakterije, ki vežejo dušik iz zraka, zemljo obogatijo z dušikom. 
2. trditev: Rabarbarinih listov ne smemo dodajati v kompostni kup. 
3. trditev: Kompostni čaj je vedno poln hranil in zato zelo koristen za rastline.
Preberite vsako od treh trditev in si odgovorite, kakšna po vašem mnenju je, nato pa svojo odločitev preverite v spodnjem besedilu. 

Prva trditev: Fižola po spravilu iz tal ne pulimo, pač pa stebla porežemo nad tlemi, ker gomoljčki, v katerih so bakterije, ki vežejo dušik iz zraka, zemljo obogatijo z dušikom. Drži ali ne drži?

Odgovor: drži v zelo majhni meri. Dušik, ki ga v gomoljčkih živeče bakterije zbirajo in nato izmenjajo s fižolom, v največji meri porabi sam fižol. Če bi hoteli z dušikom v gomoljčkih obogatiti zemljo, fižola ne bi smeli pustiti dozoreti, pač pa bi ga morali uporabiti za t.im. zeleno gnojenje. Ko fižol dozori, in ga poberemo, je v tleh za njim v najboljšem primeru ostalo približno 3 % vsega pridobljenega dušika, kar nima posebnega pomena, če govorimo o obogatitvi zemlje z dušikom. Zato ni povsem nič narobe, če stebla fižola po spravilu izpulimo in skupaj s koreninami odložimo na kompost.

Druga trditev: Rabarbarinih listov ne smemo dodajati v kompostni kup. Drži ali ne drži? 

Odgovor: ne drži. Ta mit ima svoje korenine verjetno v dejstvu, da listi rabarbare vsebujejo veliko oksalne kisline, zaradi česar so za uživanje strupeni. Vendar pa »strupenost« ne velja za kompostni kup. Oksalna kislina se v njem razgradi in listi se spremenijo v humus, zato ni nobenega razloga, da listov rabarbare ne bi skompostirali.

Tretja trditev: Kompostni čas je vedno poln hranil in zato zelo koristen za rastline. Drži ali ne drži? 

Odgovor: ne drži. Temna tekočina, ki izteka iz kompostnega kupa, je najpogosteje le videti bogata s hranili, v resnici pa največkrat vsebuje več ogljika kot hranilnih snovi in je lahko nezdravo anaerobna. Zemlji in rastlinam bo bolj koristilo dodajanje mikroorganizmov skupaj z njihovimi varnimi bivališči (beri: dodajanje Biooglja – aktivatorja zemlje).

* Vir informacij za ta prispevek je knjiga Gardening Myths and misconceptions, ki jo je napisal Charles Dowding. Charles Dowding je angleški vrtnar z ogromno uporabnega znanja, velik zagovornik ne-lopatanja (no till) in uporabe komposta za zastiranje zemlje. Ima več kot 40-letne bogate izkušnje, zato je njegovo znanje zelo dragoceno. Zemlje ne lopata in ne obrača, le zastira jo s kompostom (ki ga pripravlja sam iz različnih rastlinskih virov in živalskih virov – gnoja). Marsikaj dobrega sem se že naučila od njega. Je človek prakse, na kateri gradi svoji teorijo. Napisal je že več knjig, na spletu pa si lahko ogledate tudi njegove videe, ki so polni znanja in praktičnih nasvetov.