Vrtiček na balkonu

Tudi če nimamo vrta, pač pa samo balkon ali tlakovano dvorišče, lahko gojimo svojo zelenjavo, saj se da skoraj vsako rastlino gojiti v posodah: bučke, špinačo, solato, paradižnik, krompir, česen, čebulo, fižol in zelišča. Najprimernejše so sorte, ki so primerne za goste zasaditve in t.i. mini sorte, manj primerna pa je zelenjava z dolgo rastno dobo (npr. cvetača) in zelo požrešna zelenjava (buče). Zasajamo mešane zasaditve in tako, da so prijatelji skupaj. Med zelenjavo posadimo cvetoče stražarje: kapucinke, ognjič in žametnice. Na ta način pomagamo rastlinam, da si pomagajo same in se zaščitijo pred škodljivci.

Pri tem je pomembno, da vemo, da so pogoji tukaj drugačni (beri: slabši) kot so na vrtu. Rastline rastejo izolirano, ločene so med sabo, vsaka zase raste v svojem loncu ali koritu. Zemlja v posodah se veliko hitreje izsušuje in tudi izčrpa, kot tista na vrtu.

Paziti moramo, da

1. pripravimo dovolj velike posode,
2. pripravimo dovolj dobro zemljo,
3. skrbimo za ohranjanje vlage v zemlji.

1. Posode morajo biti dovolj velike ali drugače rečeno, rastline morajo biti dovolj majhne (zato so za na balkon bolj primerne manjše t.im. balkonske sorte paradižnika in namesto buč velikank raje posadimo bučke cukete). Lonci morajo imeti premer vsaj 20 oziroma 30 cm, odvisno od vrste zelenjave. Manj v tem primeru ni tudi več.

2. Zgolj zemlja z vrta za sajenje v lonce ne bo dovolj, ker za ves čas rasti ne bo imela dovolj hranil. Primešamo ji Kompost z bioogljem v razmerju 1:3 (3 dele zemlje, 1 del Komposta z bioogljem), bolj požrešnim rastlinam, torej plodovkam (paprike, paradižniki, bučke, jajčevci …) pa v sadilno jamico navržemo še pest Biooglja kompleks.

3. Kampanjsko zalivanje je enako slaba ideja kot kampanjsko učenje: rezultat bo bolj kilav. Ker pa je preveč vode prav tako škodljivo kot premalo, pred zalivanjem preverimo zemljo v loncu tudi nekoliko globlje. Na vrhu suha zemlja še ne pomeni, da tudi pod površino vlage ni več. Nemoteno odvodnjavanje je zelo pomembno, saj voda ne sme zastajati. Luknje v dnu posode se ne smejo zamašiti, zato preden stresemo zemljo v posodo, luknje prekrijemo z glinenimi črepinjami ali dovolj velikimi kamenčki. Posoda mora stati v podstavku, v katerega se lahko odteka odvečna voda, ki jo nato odlijemo.

Načeloma bi moralo biti to dovolj. Ali pa tudi bo, je odvisno od osnove: kako mrtva ali bogata je bila osnovna prst (vrtna prst), ki smo jo vzeli za osnovo. Plodovkam dodamo še Epsomsko sol (magnezijev sulfat); če jo dodajamo v predpisanih količinah (1 žlička na 1 l vode) na vsaka dva tedna, rastlin ne bomo mogli predozirati.

Nekatere sorte paradižnikov, ki so najprimernejše za sajenje v posodah, lahko pogledate TUKAJ.