Ko sem pred poldrugim desetletjem vrt prestavila na vzhodni del parcele, sem se odločila, da zemlje ne bom dala pripeljati, pač pa jo bom na tanki plasti uborne in suhe ruše, ki je rastla iz lapornate podlage, ustvarila sama, zgolj s pomočjo narave. Trmasta odločitev, ki me je vodila skozi leta poskusov, učenja na napakah in, seveda, tudi uspehov.
Približno v istem času sem naletela na prve informacije o zemlji iz porečja Amazonije, ki ostaja iz leta v leto enako močna in rodovitna, ki je ni treba gnojiti ali kako drugače bogatiti, ki vsako leto, brez predaha, podari do nekajkrat večji pridelek kot kakšna druga in ki so jo ustvarili ljudje – a moramo znanje o tem, kako jo ustvariti, odkriti znova, ker tega nihče več ne ve čisto natanko. Tej zemlji je ime Terra preta de Indio (indijanska črna zemlja).
Seveda bi jo imela, terro preto! Le kdo je ne bi imel? Takrat sem se, tako kot večina slovenskih vrtnarjev, spopadala s težavami, kako ustvariti in ohraniti rodovitnost svoje zemlje. Toliko sem že vedela o zemlji, da mi je bilo jasno, da kemija, umetna gnojila in podobni pripravki niso prava pot. Zemlja deluje kot živ organizem. Vrtnarji vemo, da je močna, zdrava, stabilna zemlja predpogoj za zdravje rastlin, ki v njej rastejo. Bolezni in škodljivci, ki napadejo rastline, so simptom vsega, kar je v zemlji v presežku ali v primanjkljaju.
Kakšna je običajno zemlja v porečju Amazonije
Amazonska prst je pragozdna, kar pomeni, da je revna s hranili in svetlo rumeno obarvana. Sestavljena je pretežno iz železovega oksida in aluminijevega oksida. V pragozdu se vse dogaja nad tlemi, ne v tleh – rastline rastejo iz odmrlih delov rastlin, ki obležijo na tleh, tla pa ostajajo siromašna, ker niso sposobna vezati hranilnih snovi.
Kakšna je terra preta
Med področji svetlo rumene revne prsti pa najdemo globoke in prostorne žepe terre prete, ki se že na videz povsem razlikuje: ta zemlja je temna, zaradi vsebnosti biooglja skoraj črna, krepka in močna, vsebuje ogromno hranil (dušika, kalcija, fosforja, kalija in magnezija) ter zlahka zadrži vlago. Ne potrebuje gnojenja! Tako zelo živa je, da se sama regenerira – vsako leto se odebeli za 1 cm. Za nastanek terre prete ni dovolj le, da tla obogatimo z ogljikom (ki ga zagotavlja biooglje), ampak tudi z različnimi hranili. Domorodni prebivalci Amazonije so to dosegli s pomočjo popolnega recikliranja, v katerem so uporabili praktično vse ustrezne razpoložljive vire. Vsi odpadki, ki so nastali v naseljih – od človeških in živalskih iztrebkov, različnih rastlinskih virov, koščic, kosti in drugih živalskih odpadkov – so bili skupaj z ostanki iz proizvodnje biooglja redno nanašani na visoke grede. Poleg teh sestavin so redno dodajali blato iz porečja Amazonke. Biooglje je delovalo kot goba, ki je ohranjalo vsebnost hranil v zemlji. Rečno blato je zagotavljalo vedno nove zaloge mineralov in elementov v sledeh, medtem ko so ostanki rib in živali (kosti) prispevali predvsem kalcij in fosfor.
Vsi ti odpadki so bili odloženi bodisi neposredno na tla ali pa so bili najprej začasno shranjeni v gomili in so bili pred uporabo najprej skompostirani. Zaradi dodanega biooglja izgub hranil skoraj ni bilo, zato so bila tako negovana in vzdrževana tla skozi stoletja vse bolj bogata s hranili. Sčasoma je bil dosežen tako visok nivo rodovitnosti, da ga niti redno gojenje in pobiranje pridelkov ni moglo več zmanjšati. Praktično to pomeni tole: ustvarjena je bila zemlja, ki je ni več potrebno gnojiti, pa bo pridelek vsako leto obilen in zdrav.
Kakšen kmetijski sistem so imeli Amazonski Indijanci, ki so ustvarili terro preto?
Stalno naseljeno in številčno močno populacijo je možno ohranjati samo s pomočjo intenzivnega kmetijstva. Nabiralništvo in lov temu nista kos, nujna je intenzivna pridelava hrane. V primerjavi z intenzivnim kmetijstvom, ki ga prakticiramo danes, je bilo intenzivno kmetijstvo, ki so ga prakticirali Amazonski staroselci, trajnostno. Imeli so nekakšen “gozdni vrt” – med drevesa s plodovi (sadje, orehi) so posadili grmičevje oz. jagodičevje, med slednje pa poljske pridelke (koruza, manioka, fižol, buče). Pogozdena področja so se izmenjevala z področji vrtov, polj in naselbinami. Gozda niso izsekali ali požgali, pač pa so drevesa v njem nadomestili s tistimi, ki so jih želeli imeti. Zaradi sajenja v nivojih in raznolikih koreninskih sistemov so bila ta območja izjemno plodna, tla so bila vedno zakrita in močne padavine niso mogle izprati hranil. Kljub visoki produktivnosti so ti talni sistemi vsako leto postajali vse bolj rodovitni!
Kaj pomeni to odkritje za sodobne kmete in vrtnarje
V nasprotju s sedanjo obdelavo tal, zaradi katere moramo vsako leto znova dodajati zemlji hranilne snovi, je sistem, ki je ustvaril terro preto, omogočal vsako leto znova stabilen in obilen pridelek, brez stalnih velikih vložkov. V primerjavi z njim je današnji kmetijski sistem nestabilen in slabo produktiven glede na vložke, ki so potrebni za njegovo vzdrževanje. Znanstveniki se trudijo odkriti, kako so staroselci ustvarjali terro preto, da bi jo lahko poustvarili. Povsem jim to še vedno ni uspelo, smo pa že precej blizu.
Avstrijsko podjetje Sonennerde je uspelo ustvariti odličen približek originala – terro preto, ki je od amazonske terre prete slabša le še za približno 10 %. Terra preta 90 % je ekološko certificiran izdelek. Kadar jo uporabimo pravilno, si z njo zagotovimo trajno rodnost, redna uporaba gnojila pa ni več potrebna. Vzrok za to je v posebni sestavi zemlje (ekološko pridelan kompost, ekološko pridelano biooglje, glineni minerali in elementi v sledovih) in v posebni mikrobiologiji (mikorizne glive, bakterije, ki vežejo dušik), ki imajo na eni strani sistem tal brez izgub in stalno oskrbo z dušikom, istočasno pa tudi izboljšan način zagotavljanja stalne oskrbe s hranili.
V številnih poskusih je bilo potrjeno, da lahko v tako negovani zemlji dosežemo zelo visok pridelek: do 25 kg zelenjave na m2 – brez gnojenja in brez zaščite pridelka. Ta visoka plodnost se z leti ne zmanjšuje, ampak ostaja nespremenjena. Njeno učinkovitost so testirali tudi na Univerzi Martina Lutherja v Halle-Wittenbergu. Raziskave je izvedel znani raziskovalec Terra prete prof. Dr. Bruno Glaser. V poskusu s pšenico in koruzo kot testnimi rastlinami, so v primerjavi z najboljšim substratom konkurence, izmerili dvakrat večji pridelek. Vir: http://www.landw.uni-halle.de/prof/bodenbiogeochemie/. Ker je terra preta tudi skladišče ogljika, z njeno uporabo aktivno zaščitimo podnebje. Ogljik iz biooglja ostane v zemlji stabilen skozi več stoletij; kadar z njim ravnamo pravilno (zastiranje), se v tej zemlji povečuje količina humusa (in s tem tudi ogljika).
V Gajinem vrtu lahko kupite naslednja pakiranja Terre prete 90 %: