Se vam zdi, da prehitevam? Ne, pa ne … Samo še nekaj kratkih mesecev nas loči od prvih novoletnih setev (bob, januar) in vzgoje prvih sadik (paprike, februar).
Zastiranje tal s kompostom
Novembra je treba nahraniti in zaščititi zemljo pred prihajajočim zimskim mrazom. Najbolje to naredimo s pomočjo doma narejenega ali kupljenega rastlinskega komposta. Kompost oživi zemljo, zemlji doda in v njej zadrži hranila, potrebna za zdravo rast rastlin.
Domač rastlinski kompost naredimo v 4 do 9 mesecih (kar je odvisno od letnega časa, v katerem ga pripravljamo, zunanjih temperatur in sestavin, iz katerih ga pripravljamo). Živalski gnoj kompostiramo 3 leta, da nastane resnično kakovosten in neškodljiv končni izdelek. Drobne zmlete lesne odpadke kompostiramo ločeno 15 mesecev, nato pa jih lahko uporabimo za zastirko okoli grmovnic ali kot dodatek kompostnemu kupu.
Prednost jesenskega zastiranja s kompostom je tudi ta, da nam zemlje ni in ne bo treba prekopati. Še celo ne smemo je! Na grede razporedimo 2 do 5 cm zastirke iz zrelega in presejanega komposta. Zastiranje tal s kompostom povsem zadošča, lahko pa naravno zastirko zaščitimo še z zimsko kopreno. V tla jo pritrdimo s klini, da nam je ne bo odnesel veter.
Visoke grede za prve spomladanske setve
Nekaj domačega ali kupljenega komposta prihranimo za pripravo nove ali obnavljanje obstoječe visoke grede. Prednost sedaj pripravljenih visokih gred je, da bomo imeli za prve setve februarja in marca prostorčke že pripravljene. Tudi če bo takrat vreme slabo, ali pa bodo tla prekrita s snegom, nas to ne bo preveč motilo. V ta namen lahko na visoke grede namestimo loke iz armaturnih palic ali mrež (ki se sicer uporabljajo za izdelavo armiranega betona) ali posebnih, s plastiko prevlečenih prožnih palic (dobite jih v prodajalnah z izdelki za vrt). Te palice v dveh različnih dolžinah imam že vsaj 10 let. Z njimi sem zelo zadovoljna, vsestransko so uporabne in zelo vzdržljive. Postavljene loke prekrijemo z zimsko kopreno in jo nanje pripnemo (lahko kar z večjimi kljukicami za perilo).
Visoke grede lahko sicer izdelamo kadarkoli, vendar ima priprava visokih gred v jeseni to prednost, da se bo do pomladi material v njih že lepo usedel, umiril in povezal v celoto ter napolnil z mikroorganizmi, pa tudi nove sezone ne bomo začeli z velikim in napornim projektom, pač pa bomo imeli ves čas do pomladi prijetno zadoščenje, da imamo za svoje sadike že vse pripravljeno.
Dodatna prednost novembrskega pripravljanja visokih gred je v tem, da bomo koristno porabili različno odpadno rastje z vrta, ki ga jeseni ne manjka.
Osnovna pravila izdelave visoke grede:
Pri pripravi kompostne visoke grede se plasti vedno menjavajo: izmenično zlagamo star in nov oziroma svež material, rjav material, ki vsebuje ogljik, z zelenim, ki zagotavlja dušik. Zelena plast je pomembna zaradi dušika, ki deluje kot aktivator procesa. Izmenjaje zlagamo bolj grob in bolj nežen material, da ne pride do gnitja in vretja zaradi pomanjkanja kisika. Enako kot v našem črevesju moramo tudi v kompostnem kupu, visoki gredi in prsti, vedno imeti tako bakterije, ki kisika ne marajo (anaerobne) kot tiste, ki ga nujno potrebujejo (aerobne bakterije). Pravilno razmerje med njimi je odločilno za zdravje prsti, kot za vsako živo bitje.
Priprava klasične visoke grede:
- travno rušo odstranimo in shranimo v bližini,
- postavimo okvir (lesen, betonski ali iz dvakrat žgane opeke),
- v tako pripravljeni prostor zložimo zdrobljene olesenele odpadke za drenažo;
- nanje položimo izrezane kose trate, obrnjene narobe,
- sledi plast vlažnega listja, ki ga pred uporabo zdrobimo (delo lahko opravimo s kosilnico), še boljša je listovka (oziroma vsaj delno že predelano listje),
- plast ovčje volne (opcijsko);
- 15 cm vrtne zemlje
- in nazadnje še 5 cm komposta.
Visoko gredo zaščitimo s tunelom iz armiranega železa ali prožnih palic, prekritih z na vremenske razmere odpornim polivinilom ali zimsko kopreno.