Oznaka: vrt

Posted on by

Mojčin sonaraven vrt

Gospa Mojca mi je napisala prijazno sporočilo, ki bi ga rada delila z vami. Ob njenih fotografijah sem se spomnila na vrtičkarje, ki obupavajo nad svojim vrtom in razmišljajo, da bi namesto zelenjave raje posejali travo. Zdi se mi škoda, ker se da, če človek le hoče in če le ima nekaj znanja. Po drugi strani pa razumem tiste, ki obupajo, saj vrt zahteva precej dela in časa in ni lahko vztrajati, kadar nam vrt ne povrne našega truda z uspehom, pač pa neslavno propada.  

Pa ni treba dosti. Tako, kot je napisala gospa Mojca: “Vse zelo lepo raste v kompostu z bioogljem, pomaga še epsomska sol, kaolin in homeopatija.”

“Mi imamo vrt drugo sezono. Mimogrede, jaz sem tista, ki sem pred leti spraševala, kako lahko fižol pride ven skozi zastirko. Ne vem, če se spomnite. V glavnem, preden sem prišla do svojega vrta, sem si prebrala celoten Vaš blog in se dobro teoretično podprla. Verjetno imam željo po vrtnarjenju tudi v sebi, me je pa Vaše pisanje še dodatno navdušilo in spodbudilo. Takoj sem začutila tisto pravo energijo. Sem tiste vrste, ki rajši nič ne pridelam, kot pa da bi špricala s kemijo.”

“Moram reči, da nisem cele popoldneve na vrtu. Kar je ob službi in treh otrocih v osnovni in srednji šoli nemogoče. Je pa res, da grem včasih samo po solato in pridem nazaj v hišo čez eno uro in se potem hčerka jezi, ker sem ji obljubila, da ji bom nalakirala nohte.”

“In evo, očitno se da. Že kar nekaj časa uživamo v domači zelenjavi. Kombiniram z Gajinim vrtom in Vrtom obilja in vsi se čudijo, kako tako lepo raste.”

“Sigurno pa pomaga tudi ljubezen in moje vsakokratno navdušenje, ko iz semena vzklije nova rastlina. Verjamem, da to rastline začutijo.”

“Lansko leto mi je mami podarila hibiskus in ker je prezimoval v garaži, tja pa pozimi redko zaidem, se je revež že čisto posušil. In ko sem ga spomladi prinesla ven, sem bila čisto obupana in na robu joka. Vztrajala sem zelo dolgo, pognojila, dodala kompost. Vsakič, ko sem šla mimo, sem ga pobožala in se malo pogovorila z njim. In po približno enem mesecu sem zagledala prve listke. Lahko si predstavljate ta krasen trenutek s solzicami sreče. Sedaj je prav važen v novem lesenem koritu.”

Posted on by

Učinkovita zaščita vrta pred španskim lazarjem

Španski lazar (znanstveno ime Arion vulgaris) je je uvrščen med 100 najhujših tujerodnih in invazivnih vrst. Na m2 jih lahko živi več kot 50 in v eni noči prepotujejo nekaj metrov.

Prepoznamo ga po legi dihalne odprtine, ki se drugače kot pri drugi lazarjih nahaja na prednjem delu ščita. Lahko je rumen, opečnato rdeč, umazano oranžen, rjav ali črn. Tipalke so vedno temne. Odrasel primerek doseže dolžino med 6 in 14 cm.

Kot ostale vrste lazarjev se tudi španski lazar med premikanjem raztegne, med mirovanjem pa se zvije v polkrog. Je vsejed. Prehranjuje se z listjem (najraje ima mlade sadike), sadjem, zelenjavo, razpadajočimi deli rastlin (obožuje kompostni kup), pa tudi z mesom živalskih trupel. Poje tudi mrtve in oslabljene pripadnike lastne vrste, zato mu v tujini pravijo “killer slug”.

Aktiven je od pomladi do jeseni. Najraje ima hladna, senčna in vlažna področja. Vročim in suhim področjem se raje izogne. Aktiven je ponoči, a ga lahko srečamo tudi podnevi.

Telo je prekrito s sluzjo, ki ga ščiti pred izsušitvijo in s pomočjo katere se premika. Za sabo pušča sled iz posušene sluzi.

Je hermafrodit in se lahko oplodi sam, zato je že zgolj en polž dovolj za začetek invazije.

Razmnožuje se julija. Jajčeca izleže nekaj tednov kasneje. Odloži jih na površino zemlje ali pa jih zakoplje 10 cm pod površino. V posameznem skupku je po 70 jajčec; polž v svojem življenju odloži 400 jajčec.

Jajčeca so sprva bledikasto bele barve, kasneje pa postanejo rumeno-rjava. V premeru merijo okoli 5 mm. Jajčeca, ki jih odloži na zaščitenih mestih npr. pod kupom zastirke, v kompostu, pod deskami ali v zemlji, prezimijo. Temperatura, nižja od -3°C, jih uniči.  Iz jajčec se polži izležejo naslednjo pomlad in zgodaj poleti.

Če so razmere ugodne, je španski lazar aktiven skozi vse poletje in jesen. V naravnem okolju povzroči ogromno škode.

Zaščita vrta pred španskim lazarjem 

  • Okolico vrta pokosimo, očistimo in uredimo. Odstranimo skrivališča, v katerih bi se lahko skrival, v kolikor mogoče veliki meri.
  • Pripravimo zavetišča, v katera se bo skril čez dan: kos preproge, deska ipd.. Zavetišča vsakodnevno pregledujemo in polže odstranimo.
  • Zavedati se moramo, da španski lazar ni naša avtohtona vrsta. Pri nas nima naravnih sovražnikov (razen vrtnarjev). Je invazivna vrsta, ki naše avtohtone polže izrinja iz njihovega naravnega okolja. Če ga z vrta poberemo, nato pa odložimo v gozdu, s tem ogrožamo naše avtohtone vrste polžev.
  • Polže pobiramo ponoči, po 22. uri. Poiščemo jih s pomočjo baterije.
  • Najbolj humano jih usmrtimo tako, da nabrane polže v vedru polijemo s kropom. Takšna smrt je takojšnja.
  • Ne pobiramo in ne uničujemo avtohtonih vrst polžev, npr. polžev s hišico ali črnih lazarjev.
  • Španskega lazarja ne hranimo s polento in ga ne napijamo s pivom, razen če jih ne bi radi imeli še več. Vonj po pivu bo privabil tudi oddaljene polže, nahranjeni s polento pa se bodo razmnoževali še z večjim veseljem.
  • Vrt zalivamo zjutraj, ne zvečer.

Zaščita rastlin pred španskim lazarjem

  • Sadike, še preden jih posadimo na vrt, poškropimo in zalijemo s homeopatskim pripravkom Helix tosta.
  • Okoli mladih sadik, ki ji imajo polži najraje in ki jim povzročijo tudi največ težko popravljive škode, potresemo izdelek Vrt brez polžev. Potresemo ga redko, samo toliko, da se polž ne more izogniti kristalčkom, če hoče priti do sadike.
  • Po navodilih pripravimo raztopino Vrta brez polžev in z njim zalijemo vrt. Vrt brez polžev vsebuje dve sestavini: magnezijev sulfat in homeopatski pripravek Helix tosta. Z njim vrt zaščitimo pred polži in krati nahranimo rastline z nujno potrebnimi hranili. Izdelek nima karence in je varen za živali, rastline in človeka.
  • P.S. zgodaj navedeni načini so učinkoviti tudi, če nam na vrtu škodo povzročajo drugi polži brez hišk.
Posted on by

Jerneja Jošar: Moja izkušnja s polži

Jerneja Jošar je lastnica podjetja Cvetlična www.cvetlicna.si in avtorica številnih knjig s področja sonaravnega vrtnarjenja.

»Na mojem majhnem sonaravnem vrtičku, ki je del vrtnarije, imam že leta velike probleme s polži. Velik kompostni kup na eni strani mojega vrta, na drugi strani visok ne vzdrževan travnik in na tretji strani kanal z vodo, doprinesejo k temu, da se sluzavci neomejeno razmnožujejo in lezejo na moj vrt.

Poskusila sem vse mogoče naravne prijeme, da se jih nekako znebim. Od tega, da sem med zastirko mešala bezgovo listje in praprot, do tega, da sem polivala kavno usedlino okoli bilk, da o nastavljanju piva, zdroba in jajčnih lupin sploh ne izgubljam besed. Še najbolj je zaleglo, ko sem enkrat nadležneže pobrala v posodo, jih potresla s pepelom in posodo zaprla. Potem pa sem to smrdečo snov, po nekaj dneh pacanja, potresla naokoli vrta.

In seveda sem takoj, ko sem videla, da stvar pomaga, pomislila na homeopatijo. Roko na srce, smrt polžev res ni bila lepa in zakaj bi to počela, če obstajajo že narejeni pripravki. Preskrbela sem si pripravek Helix tosta D6, narejen iz polžjih hišic polžev, ki so v naravi sovražniki nočnih lazarjev.

Spomladi, čim sem posadila na prosto prvi posevek, kapusnice in solato, sem pripravila tekočino za škropljenje. Navodila so preprosta, časa pa opravilo tudi ne vzame veliko.

Dobro sem poškropila vse na novo posajene rastline in tudi čisto vse rastline, ki so že bile na vrtu in sem jih še pobirala (motovilec, radič, por…), rožice (narcise, trajnice…) in trajna zelišča. Nič nisem izpustila. Poškropila sem tudi tla ob rastlinah. Šele nato sem tla zastrla s slamo (zastirka je na vrtu nekaj najbolj osnovnega in nujnega, če želimo imeti rahla tla, in vrtnarjenje brez pletja, okopavanja in pogostega zalivanja). Čez tri tedne sem postopek ponovila. In veste, da je pomagalo!

Ker so sledila deževna obdobja, s škropljenjem vsepovsod pa bi vlago sem še dodajali, sem se držala krasnih navodil ravno za take primere – nekaj raztopine sem dodala s pomočjo žličke samo ob rastline.

Sedaj so na mojem vrtu samo še polžki s hišico. Ja, tudi ti lahko malo pogrizejo vrtnine, ampak so neprimerljivo lažje obvladljivi in še dobrodošli saj se hranijo z jajci brezdomcev (polžev brez hišice).«

Članek gospe Jerneje Jošar, ki je bil objavljen v reviji Delo in dom, lahko preberete tukaj: https://deloindom.delo.si/vrt-in-zivali/zelenjavni-vrtovi/kolumna-jerneje-josar-in-polzev-ni-vec

Posted on by

Ozimna sovka: gosenice v vrtni zemlji

Moj poštar ima vrt s čudovitimi paprikami, ki pa letos ne delajo tako dobro, kot običajno. Dobil je nasvet in izdelek za pomoč proti rumenenju listov in za krepitev paprik: Epsomsko sol. Medtem ko sva klepetala o paprikah, letošnjem vremenu, delu na vrtu in podobnih temah, se je spomnil še na sadiko radiča, ki jo je oglodal neznani »nevidni« škodljivec in na nenavadno dogajanje v tleh vrta, na katerega sta naletela z ženo. Med delom na vrtu sta odkrila množico neugledno sivo rjavih gosenic – a ne na listih rastlin, pač pa v tleh, v zemlji.

Radovedna, kaj bi to lahko bilo, sva se zmenila, da mi eno »ulovi« in ob prvi priliki prinese. Dobila sem jo ob njegovem naslednjem obisku, v škatli (prazni, seveda) od sladoleda Planica.

Dobro sem si ogledala približno 4 cm dolgo gosenico in postavila diagnozo: gre za gosenico ozimne sovke, znanega škodljivca. Gosenice čez dan počivajo v zemlji, ponoči pa se sprehodijo po vrtu in malicajo liste rastlin. Tako smo vedno znova presenečeni, kdo neki nam gloda liste, ko pa ni nikogar na spregled.

Njene fotografije vam žal ne morem pokazati, sposoditi sem si jo morala z wikimedia commons. Škatlo z gosenico je namreč s pisalne mize ukradel Hugo, odprl pokrov in gosenico potem na tak ali drugačen način eliminiral. Sladoled pač diši … in Hugo, ki sva ga marca lani posvojila na Gmajnicah, ima odličen nos.

Larve ozimne sovke so rumeno rjave do sivo rjave in gole. Sprva imajo nepopolno število nog, kasneje jim zraste do pet parov. Na zadku ima po dva kaveljčka. Ob nevarnosti se zvijejo v klobčič. Vzdolž hrbta imajo tri temnejše proge, od katerih je srednja dvojna. Mlade larve so aktivne podnevi, starejše pa ponoči, ker podnevi počivajo v zemlji. Larve ozimne sovke nam lahko naredijo zelo veliko škode. Objedajo liste in koreninice sadik. Škoda na listih, ki jo povzročijo, spominja na škodo, ki nam jo naredijo polži.

Kaj lahko naredimo, če imamo v tleh obilico gosenic ozimne sovke (ali kakšne druge gosenice, ki nam objedajo rastline na vrtu):

  1. Temeljito zaščitimo vse rastline s Kaolinom. Za popust pri naročilu vpišite kodo KAOLIN-20
  2. Uporabimo homeopatski pripravek Sambucus nigra. Strupe, takšne ali drugačne, odločno odsvetujem. Tudi če odmislimo, da vrt, tretiran s strupi, tako ali drugače pojemo tudi mi sami in naši otroci, tudi če verjamemo, da je karenca dovolj, da smo varni … obstaja za popolno abstinenco strupov povsem pragmatičen razlog: narava vedno teži k ravnovesju. Če je nekoga preveč (npr. gosenic ozimne sovke) se bodo prej ali slej pojavili njeni naravni sovražniki (npr. onomopatogene ogorčice). Če pa uporabljamo strupe, z njimi zelo verjetno pobijemo vse, tudi naravne sovražnike. In ker se »sovražnik« ne da kar tako, se bo v naslednjem navalu pojavil v še večjem številu. Škodljivci so običajno hitrejši od zaščitnikov – morajo biti, saj bi sicer vedno potegnili kratko.  Namesto, da bi jo uničevali, moramo naravi pomagati, jo podpreti. S Kaolinom zaščitimo rastline, ne pa da bi ob tem kogarkoli pobili. Škodo preprečimo, saj naredimo s Kaolinom poškropljeno rastlino neužitno za njene napadalce. Tako zavremo in odbijemo napad, nato pa pustimo prosto pot, da se naravni sovražniki pomenijo sami med sabo.
Posted on by

Pomanjkanje kalcija povzroči gnilobo bučk in paradižnika na koncu ploda

Za rastline velja enako kot za ljudi: če ne dobimo dovolj in pravih hranil, ne moremo biti zdravi, močni in uspešni.

Rastline za svoje zdravje potrebujejo osnovna (makro) hranila: dušik, kalij in fosfor. Prav nič manj pa niso pomembna t.im. mikro (obrobna) hranila. Slednjih sicer potrebujejo manj, a enako močno, saj bodo tudi brez njih trpela pomanjkanje. Med mikro hranila sodi tudi kalcij, ki je nujen element za dober pridelek na vrtu. Brez njega bodo bučke gnile na mestu, kjer je bil cvet, paradižniki pa na muhi.

Kalcij ima na vrtu veliko pomembnih nalog:

  • vpliva na kislost tal, s tem pa na združbo mikroorganizmov, ki je v naši zemlji, in tudi neposredno na sprejem hranil v rastline. V Sloveniji je v tleh vezan v številnih kamninah, a je pogosto težko topen v vodi.
  • vpliva na rast koreninskih laskov in tudi razvoj koreninskega sistema, s tem pa poskrbi za ustrezno prehranjenost rastline.
  • izredno pomembno vlogo ima v celičnih stenah, kjer skrbi za strukturo in nepropustnost le teh. Močnejše celične stene pomenijo boljšo obrambo rastlin pred boleznimi. Tudi za škodljivce so rastline z močnejšimi celičnimi stenami manj privlačne.
  • kalcij je pomemben v procesih delitve celic in pri razvoju rastnega tkiva. Sodeluje pri izgradnji beljakovin, sladkorjev in škroba.

Enako kot pri magneziju, tudi pri kalciju velja, da plodovke prve pokažejo pomanjkanje mikro hranila v tleh. To ne pomeni, da ga drugim rastlinam ne primanjkuje – le pokažejo tega ne tako zelo očitno.

Kako se pokaže pomanjkanje kalcija

– rastni vršički postajajo svetlejši, svetle so tudi listne žile (za primerjavo: pri pomanjkanju železa ostajajo listne žile temne, pri pomanjkanju dušika pa svetlejša postane cela rastlina).

– med listnimi žilami se pojavljajo nekroze – rjave pege razpadlega tkiva.

– listni vršički so oveneli, povešeni, enako listni robovi listovk.

– na muhi (na dnu) plodov paradižnika, pa tudi ob robovih plodov paprike nastanejo nekroze (črne, rjave, sive lise).

– plodiči buč, bučk in drugih bučnic se sušijo od vrha proti peclju. Pogosto ljudje ta znamenja zamenjajo za bolezen, zato po nepotrebnem uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, ki lahko povzročijo dodatno škodo.

Pomanjkanje kalcija se najprej pokaže na najmlajših delih rastline (v nasprotju s pomanjkanjem magnezija, ki se najprej pokaže na najstarejših listih).

Kaj preprečuje rastlini, da bi izkoristila kalcij v tleh

Pogosto je kalcija sicer v tleh povsem dovolj, a ga rastlina ne more izkoristiti. Do tega lahko pride iz več razlogov:

  • kadar imajo rastline težave s pretokom vode po rastlini. Do tega pride zaradi okrnjenega izhlapevanja, ki ga povzroči močno in dolgotrajno sončno obsevanje, visoka zračna vlaga, nepravilno namakanje ali suša;
  • kadar je v tleh preveč dušika (preobilno in prepogosto gnojenje z naravnimi ali umetnimi gnojili).

Kaj narediti

  • izmerimo in po potrebi uredimo pH vrednost zemlje
  • ne pretiravamo z dodajanjem dušika (gnojenjem)
  • skrbimo za zdravo zemljo, v kateri bodo rastline lahko razvile močan koreninski sistem: z ekološkim kompostom in dodajanjem biooglja ob setvi, sajenju, presajanju in ob morebitnih težavah
  • zalivanje z zalivalkami je nezadostno, saj več kot polovica vode ne pride do korenin. Boljše je narediti namakalni sistem ali rastline z vodo oskrbovati z olla namakalnimi bučkami.
  • Zastirke vam bodo pomagale, da bo voda po gredici enakomerneje razporejena. Zmanjšale bodo izgube vode zaradi izhlapevanja. S senčenjem zemlje bodo omogočile tudi učinkovitejše delovanje korenin. Korenine namreč – v nasprotju z nadzemnimi deli – ne marajo vročine.
  • rastline s kalcijem oskrbimo s homeopatskim pripravkom Calcarea carbonica D6 ali C30.
  • rastline škropimo z razredčeno sirotko (1:1) ali z vodo, v kateri smo namočili jajčne lupine ali koprive (24 ur).
Posted on by

E-knjige z novim znanjem in idejami

E- knjiga Visoke grede
Ste že postavili in napolnili visoko gredo, ali pa vas ta projekt še čaka? V obeh primerih vas bo gotovo zanimalo, kaj novega lahko izveste v e-knjigi z naslovom Visoke grede. Knjiga je nastala v okviru sodelovanja Gajinega vrta v projektu NAOKOLI, ki ga s svojimi partnerji organizira Občina Logatec.

E-knjiga Otroci in vrt
Naslednja e-knjiga, ki bo prišla prav vsem mamam, pa tudi učiteljicam in vzgojiteljicam, je prav tako nastala v okviru projekta NAOKOLI. Napisali in oblikovali sva jo mama in hči, Bojca in Alja Januš: Otroci in vrt.

Spletni Katalog izdelkov iz Gajinega vrta
Pozimi, ko je bilo več časa za sedenje za računalnikom, pa smo prenovili tudi spletni Katalog izdelkov iz Gajinega vrta.

E-knjiga Priročnik Homeopatija za rastline

E- knjiga Biooglje za 1000 let rodovitne prsti

Posted on by

Kdo dela majhne svedrčke zemlje na trati?

Če na trati opazite kupčke drobne, fino presejane zemlje, imate na svoji parceli najverjetneje zelo aktivne deževnike – kar je odlična novica. Deževniki izboljšujejo tla na veliko različnih načinov, njihovi izločki (glistina) pa po kakovosti sodijo v vrh vseh naravnih gnojil. 

Njihovi kupčki so bolj vidni v jeseni, pozimi ali spomladi, ko trave počivajo ali le počasi rastejo. Še zlasti pa takrat, ko so tla še topla in so zato deževniki aktivni blizu površja tal, trave pa ne rastejo več tako močno, kot poleti. Takrat lažje opazimo glistino na površini tal. Ko se bolj ohladi, se deževniki umaknejo v globlje plasti zemlje.

Deževniki rijejo skozi zemljo ob tem zemljo pojedo in prebavijo organske snovi v njej. Dodajanje Biooglja-aktivatorja zemlje v zemljo pospešuje njihovo delo. Deževniki ga pojedo, ker jim pomaga pri prebavi organskih snovi. Bakterije actinomycetes, ki jih deževniki potrebujejo za dobro prebavo, se v drobnih porah biooglja hitreje razmnožujejo in bolje ohranijo. Te bakterije delujejo na prst alkalno, zato prevladujejo v vrtni zemlji (v gozdni, ki je bolj kisla, je več gliv kot teh bakterij). Ko deževnik zaužije hrano, ki vsebuje actinomycetes bakterije, postane za te bakterije nekakšna razmnoževalna komora, v kateri se bakterije razmnožijo. Deževnikovi iztrebki nato vsebujejo kar do 6-krat več teh bakterij kot jih je bilo v hrani, ki jo je pojedel. Biooglje predstavlja idealne pogoje za razmnoževanje teh bakterij, kar privablja deževnike, ti pa populacijo še povečujejo. V tem dejstvu je skrit še en odgovor na vprašanje, zakaj je zemlja, obogatena z aktiviranim bioogljem, rodovitnejša.

Deževniki so najbolj aktivni tik pod površjem zemlje, do globine 15 cm. Potujejo pa tudi globlje in od tam prinašajo zaloge mineralov v višje plasti zemlje, kjer so lažje dostopni za rastline.

Izločki deževnikov, glistina, vsebuje več hranil in organskih snovi kot zemlja. Bogata je z dušikom, fosforjem, kalijem in mnogimi mikrohranili v obliki, ki je rastlinam lahko dostopna. Zemljo zračijo in rahljajo. Zemlja, v kater živijo deževniki, je bogatejša s kisikom, kar ne koristi le rastlinam, pač pa tudi določenim zemlji koristnim bakterijam.

Deževniki so koristni za zdravje zemlje. Lahko si samo želimo, da bi jih bilo na vrtu čim več, saj v tla vdelujejo organske snovi, ki jih dodamo v obliki komposta, izboljšajo strukturo zemlje, vplivajo na to, kako skozi zemljo potuje voda in izboljšajo rast rastlin.

Biooglje-aktivator zemlje 1,2 l

(akcija -40%: samo 2,95 €)

Biooglje-aktivator zemlje 18 l

Biooglje-aktivator zemlje 1000 l

Posted on by

Pokrijte vrt s kompostom

Se vam zdi, da prehitevam? Ne, pa ne … Samo še nekaj kratkih mesecev nas loči od prvih novoletnih setev (bob, januar) in vzgoje prvih sadik (paprike, februar).

Zastiranje tal s kompostom

Novembra je treba nahraniti in zaščititi zemljo pred prihajajočim zimskim mrazom. Najbolje to naredimo s pomočjo doma narejenega ali kupljenega rastlinskega komposta. Kompost oživi zemljo, zemlji doda in v njej zadrži hranila, potrebna za zdravo rast rastlin.

Domač rastlinski kompost naredimo v 4 do 9 mesecih (kar je odvisno od letnega časa, v katerem ga pripravljamo, zunanjih temperatur in sestavin, iz katerih ga pripravljamo). Živalski gnoj kompostiramo 3 leta, da nastane resnično kakovosten in neškodljiv končni izdelek. Drobne zmlete lesne odpadke kompostiramo ločeno 15 mesecev, nato pa jih lahko uporabimo za zastirko okoli grmovnic ali kot dodatek kompostnemu kupu.

Prednost jesenskega zastiranja s kompostom je tudi ta, da nam zemlje ni in ne bo treba prekopati. Še celo ne smemo je! Na grede razporedimo 2 do 5 cm zastirke iz zrelega in presejanega komposta. Zastiranje tal s kompostom povsem zadošča, lahko pa naravno zastirko zaščitimo še z zimsko kopreno. V tla jo pritrdimo s klini, da nam je ne bo odnesel veter.

Visoke grede za prve spomladanske setve

Nekaj domačega ali kupljenega komposta prihranimo za pripravo nove ali obnavljanje obstoječe visoke grede. Prednost sedaj pripravljenih visokih gred je, da bomo imeli za prve setve februarja in marca prostorčke že pripravljene. Tudi če bo takrat vreme slabo, ali pa bodo tla prekrita s snegom, nas to ne bo preveč motilo. V ta namen lahko na visoke grede namestimo loke iz armaturnih palic ali mrež (ki se sicer uporabljajo za izdelavo armiranega betona) ali posebnih, s plastiko prevlečenih prožnih palic (dobite jih v prodajalnah z izdelki za vrt). Te palice v dveh različnih dolžinah imam že vsaj 10 let. Z njimi sem zelo zadovoljna, vsestransko so uporabne in zelo vzdržljive. Postavljene loke prekrijemo z zimsko kopreno in jo nanje pripnemo (lahko kar z večjimi kljukicami za perilo).   

Visoke grede lahko sicer izdelamo kadarkoli, vendar ima priprava visokih gred v jeseni to prednost, da se bo do pomladi material v njih že lepo usedel, umiril in povezal v celoto ter napolnil z mikroorganizmi, pa tudi nove sezone ne bomo začeli z velikim in napornim projektom, pač pa bomo imeli ves čas do pomladi prijetno zadoščenje, da imamo za svoje sadike že vse pripravljeno.

Dodatna prednost novembrskega pripravljanja visokih gred je v tem, da bomo koristno porabili različno odpadno rastje z vrta, ki ga jeseni ne manjka.

Osnovna pravila izdelave visoke grede:

Pri pripravi kompostne visoke grede se plasti vedno menjavajo: izmenično zlagamo star in nov oziroma svež material, rjav material, ki vsebuje ogljik, z zelenim, ki zagotavlja dušik. Zelena plast je pomembna zaradi dušika, ki deluje kot aktivator procesa. Izmenjaje zlagamo bolj grob in bolj nežen material, da ne pride do gnitja in vretja zaradi pomanjkanja kisika. Enako kot v našem črevesju moramo tudi v kompostnem kupu, visoki gredi in prsti, vedno imeti tako bakterije, ki kisika ne marajo (anaerobne) kot tiste, ki ga nujno potrebujejo (aerobne bakterije). Pravilno razmerje med njimi je odločilno za zdravje prsti, kot za vsako živo bitje.

Priprava klasične visoke grede:
  • travno rušo odstranimo in shranimo v bližini,
  • postavimo okvir (lesen, betonski ali iz dvakrat žgane opeke),
  • v tako pripravljeni prostor zložimo zdrobljene olesenele odpadke za drenažo;
  • nanje položimo izrezane kose trate, obrnjene narobe,
  • sledi plast vlažnega listja, ki ga pred uporabo zdrobimo (delo lahko opravimo s kosilnico), še boljša je listovka (oziroma vsaj delno že predelano listje),
  • plast ovčje volne (opcijsko);
  • 15 cm vrtne zemlje
  • in nazadnje še 5 cm komposta.

Visoko gredo zaščitimo s tunelom iz armiranega železa ali prožnih palic, prekritih z na vremenske razmere odpornim polivinilom ali zimsko kopreno.

Eko kompost Sonnenerde, 20 l

Eko kompost Sonnenerde, 1000 l

Posted on by

Zakaj moramo jeseni nahraniti zemljo?

Ko jeseni poberemo z vrta večino zelenjave, gre vrt počivat. A če ga bomo k počitku pospremili lačnega, si do naslednje pomladi ne bo mogel opomoči. Pred počitkom ga moramo nahraniti in obnoviti njegove življenjske moči. Le tako nam bo tudi naslednjo pomlad dal lep in zdrav pridelek.

Zemlja je živa. V njej sobivajo črvi, žuželke, bakterije, alge in glive. Da bi lahko ostala zdrava, je treba ohraniti ravnovesje, ki vlada med njimi. Brez zdrave zemlje tudi naše rastline ne morejo biti zdrave; njihova prehrana bo dietna, brez zadostnih hranil, potrebnih za njihovo rast in uspeh. Enako, kot če bi otroka hranili zgolj s hitro prehrano brez zelenjave in sadja.

Da bi zagotovili zdravje svoji zemlji, jo moramo primerno nahraniti. Ob koncu rastne sezone je zemlja izčrpana in utrujena. S pobiranjem pridelka smo iz nje odstranili marsikaj dobrega. Jesensko – zimsko obdobje, ko zemlja počiva, je idealen čas za to, da ji dodamo potrebna hranila in jo z njimi pomladimo. Obnoviti je treba njen mikrobiološki ekosistem in ji zagotoviti dovolj koristnih bakterij in gliv, ki bodo zagotovile hranila rastlinam med rastno sezono. Do pomladi si bo zemlja s pomočjo dodatkov lahko opomogla in se spočila.

Dodatki, ki jih uporabimo za obnovitev utrujene in izčrpane zemlje, so:

  • Biooglje: ekološko in biodinamično certificirano Biooglje kompleks ima visoko porozno strukturo in veliko površino, zaradi česar je idealen dom za koristne mikroorganizme, ki delajo zemljo rodovitno. Poleg le-teh vsebuje še alge, mikorizne glive in glistino, tako da je popoln dodatek za vsako zemljo. S tem, ko ga dodamo v zemljo, za dolgo časa izboljšamo njeno strukturo, v zemlji pa zadržimo hranila in vlago, da so na razpolago rastlinam.
  • Kompost: Biooglje kompleks lahko dodate v svoj kompostni kup in oba hkrati vkopljete v zemljo, ali pa v tla jeseni vkopljete le Biooglje kompleks, kompost pa uporabite kot zastirko za grede. Zastirko iz komposta nato pustite na površini zemlje do pomladi, ko jo vkopljete v tla.
  • Zastirka: zastiranje je nujno potreben postopek, če želimo ohraniti zdrava in živa vrtna tla. Za zastiranje lahko uporabite listavko, seno, ali slamo. Če boste vrt zastirali s svojim kompostom, ga zaščitite še z zgornjo zastirko iz enega od prej naštetih materialov. S takšno zastirko bo lahko vaša zemlja tudi čez zimo dihala in ohranjala vlago, ki je v zimskih mesecih z manj padavin lahko primanjkuje. Tudi temperatura tal bo bolj stabilna, manj bo nihala, pa tudi višja bo, kot bi bila v nezastrtih tleh. Pleveli se v zastrtih tleh težje razraščajo, pa tudi populiti jih je lažje (ker niso tako globoko ukoreninjeni). Zemlja je manj zbita, erozije ni. Zastirko nasujemo od 5 do 7,5 cm na debelo. Spomladi zemljo nekaj tednov, preden začnemo saditi odgrnemo, da se lahko segreje. Tako pripravljena, nahranjena zemlja in ogreta zemlja bo predstavljala idealne pogoje za rastline, ki jih boste posejali ali posadili.

Najboljše, kar lahko jeseni naredite za svoj vrt, v 4 korakih:

1. Jeseni (še pred prvo zmrzaljo) v vrtna tla vkopljemo Biooglje kompleks (za 100 m2 velik vrt je dovolj 20 kg Biooglja kompleks)

2. Grede zastremo s plastjo kakovostnega komposta (3 – 5 cm na debelo)

3. Plast komposta zaščitimo z zastirko iz listovke, slame ali sena, 5 do 7,5 cm na debelo.

4. Spomladi, nekaj tednov pred sajenjem in sejanjem, z gred odstranimo zgornjo plast zastirke (listovko, slamo, seno) in v tla vkopljemo zastirko iz komposta. Na ta način bo vrt maksimalno dobro pripravljen na novo sezono, rodoviten, svež in živ.

  • Biooglje kompleks vsebuje vse, kar potrebujemo za to, da dodobra nahranimo vrtno zemljo: z mikroorganizmi napolnjeno biooglje, alge, glistino in mikorizne glive.
Posted on by

September na vrtu

Na vrtu lahko še vedno posejemo oziroma posadimo motovilec, solate in špinačo, pa tudi blitvo. Poglejmo podrobneje, kako se lotimo motovilca:

Motovilec sejemo od avgusta do konca septembra. Semena pred setvijo za 1 dan shranimo v zamrzovalnik, da povečamo kaljivost. Sejemo ga lahko direktno na gredo, ali pa pripravimo sadike v multilončkih  – še najbolje pa je, da uporabimo obe metodi in z motovilcem iz multilončkov čez kakšen mesec zapolnimo vrzeli na gredi.

Medvrstna razdalja: 10 do 15 cm; razdalja med rastlinami v vrsti: 5 cm.

Sejanje na gredo: gredo plitvo zrahljamo, posejemo motovilec, ga zalijemo, rahlo zakrijemo in nežno potlačimo.

Prostore med vrstami zastremo z zastirko iz komposta (če nimamo svojega, uporabimo Kompost z bioogljem za presajanje UNI). Presajene sadike zalivamo vsak dan prve 3 dni, nato pa le še izjemoma, glede na vreme.

Motovilec zlahka prenese mraz, celo do -15 °C. Pod snegom prezimi brez težav. Kadar snega ni, pa tudi zato, da ga lažje nabiramo, ga pokrijemo z vrtno kopreno. Nabirali ga bomo lahko vse do aprila naslednje leto. Naberemo ga le toliko, kot ga lahko sproti porabimo. Če bomo nabirali le zunanje liste, rozete pa puščali na gredi, ga bomo imeli dlje časa na voljo.

KAJ ŠE LAHKO SEJEMO IN SADIMO

Sadimo zimske solate, mehkolistne in krhkolistne sorte. Jedli jih bomo naslednje leto, spomladi. Sadike razsadimo v drugi polovici oktobra in v novembru, lahko pa šele naslednje leto, februarja in marca, razen če ni na našem vrtu takrat običajno še sneg. Sadike zimske solate pred mrazom zaščitimo s kopreno. Še bolje je, če jim postavimo tunele, ki jih ob lepem sončnem vremenu odpremo, da se gredice lahko prezračijo.

Še zadnjič letos posejemo rukolo, krešo (tokrat zimsko) in špinačo, ki vse rastejo zelo hitro. Vse tri so rastline hladnejšega obdobja. Zaščitimo jih s tuneli. Režemo jih še v pozno jesen, rukolo in zimsko krešo pa lahko celo vso zimo; spomladi bodo rastline iz koreninic v tleh ponovno odgnale.

Stoletno čebulo oktobra presadimo v šopih po 5 rastlin skupaj. Od septembra do novembra sadimo čebulček Radar in Majski srebrnjak, ki dobro prenašata mraz. Maja se bomo lahko posladkali z mlado čebulo.

Tik pred zmrzaljo in/ali prvim snegom posadimo česen. Jeseni posajen česen je vedno lepši in debelejši od pomladanskega. Najlepše in najmočnejše stroke posadimo 2 do 3 cm globoko na 10 cm razdaljo.

Vrta ne gnojim z živalskim gnojem, še posebej ne jeseni. Vsem rastlinam v sadilne jamice in jarke nasujem prgišče z mikroorganizmi obogatenega biooglja. Na ta način jih zaščitim pred okužbami in hkrati oskrbim s popotnico potrebnih hranil.

JESEN JE ČAS ZA PRIPRAVO SEMEN IN POTAKNJENCEV

Večino rastlin lahko sami vzgojimo iz semen ali iz stebelnih potaknjencev. Seme rastlin, ki ga naberem za vzgojo sadik (pri meni so trenutno na vrsti sadike japonskega šipka, s katerimi bom obrobila dovozno cesto na dvorišče), mora prezimiti na mrazu – postopek se imenuje stratificiranje (zelo koristno je tudi zakopavanje semen v 12 svetih nočeh konec decembra). Le redkim izjemam (paradižnik, paprika, jajčevec) stratifikacija ne koristi. Seme japonskega šipka posejem v korita s kompostom z bioogljem za vzgojo sadik, nežno zalijem in pokrijem z zastirko, da se prst ne presuši, ter shranim v zavetni del terase. Tam bodo počakala do naslednje pomladi, ko bom iz njih vzgojila sadike.

V pozni jeseni ali zgodnji zimi vzgajamo nove rastline tudi iz potaknjencev olesenih poganjkov istega leta. 15 do 23 cm dolge kose odrežemo tik pod spodnjim brstom in tik nad zgornjim brstom. Liste z dela, ki bo v zemlji, odstranimo, da ne gnijejo. Režemo jih z ostrim in čistim rezilom, da s e rana čim lažje zaceli. V sadilno jamico nasujemo z mikroorganizmi obogateno biooglje, da preprečimo infekcije in pospešimo ukoreninjanje. Posadimo jih do približno polovice dolžine v jarek oblike črke V v zatišni del vrta z dobro odcedno prstjo.

JESENI IZBOLJŠUJEMO ZEMLJO IN SE PRIPRAVLJAMO NA NASLEDNJO SEZONO

Zeleno gnojenje ali zeleni podor so rastline, ki jih posejemo z namenom, da nam bodo obogatile tla (lahko pa jih ob seveda nekaj tudi pojemo). Z njimi tla razrahljamo, jih obogatimo z organsko snovjo in dušikom ter zaščitimo pred vremenom. Tla lažje ohranjajo vlažnost, hranilne snovi pa so rastlinam lažje dostopne. Z zelenim gnojenjem tudi preprečimo, da bi se na praznih gredah razrastel plevel.

Rastlin, primernih za zeleno gnojenje, je zelo veliko: rastline iz družine križnic, rž, grah, volčji bob,  bob, lucerna, deteljo, oljna repica, ogrščica, ajda, špinača, sončnice, ognjič, motovilec, gorčica.

Pri zelenem gnojenju počakamo, da rastline zrastejo, nato pa jih, še preden gredo v cvet, vkopljemo v zemljo, kjer počasi propadejo. Zelenega gnojenja ne izvajamo le jeseni, ob koncu visoke rastne sezone, pač pa kadarkoli med njo. Zeleno lahko vrt pognojimo med dvema kulturama, kadar vemo, da bo greda nekaj tednov prazna, enako kot ob koncu sezone, konec jeseni ali v začetku zime. 

Kompost z bioogljem za presajanje UNI: za zastiranje in izboljševanje zemlje. Brez šote, ekološki in biodinamičen.