Posted on

Mojčin sonaraven vrt

Gospa Mojca mi je napisala prijazno sporočilo, ki bi ga rada delila z vami. Ob njenih fotografijah sem se spomnila na vrtičkarje, ki obupavajo nad svojim vrtom in razmišljajo, da bi namesto zelenjave raje posejali travo. Zdi se mi škoda, ker se da, če človek le hoče in če le ima nekaj znanja. Po drugi strani pa razumem tiste, ki obupajo, saj vrt zahteva precej dela in časa in ni lahko vztrajati, kadar nam vrt ne povrne našega truda z uspehom, pač pa neslavno propada.  

Pa ni treba dosti. Tako, kot je napisala gospa Mojca: “Vse zelo lepo raste v kompostu z bioogljem, pomaga še epsomska sol, kaolin in homeopatija.”

“Mi imamo vrt drugo sezono. Mimogrede, jaz sem tista, ki sem pred leti spraševala, kako lahko fižol pride ven skozi zastirko. Ne vem, če se spomnite. V glavnem, preden sem prišla do svojega vrta, sem si prebrala celoten Vaš blog in se dobro teoretično podprla. Verjetno imam željo po vrtnarjenju tudi v sebi, me je pa Vaše pisanje še dodatno navdušilo in spodbudilo. Takoj sem začutila tisto pravo energijo. Sem tiste vrste, ki rajši nič ne pridelam, kot pa da bi špricala s kemijo.”

“Moram reči, da nisem cele popoldneve na vrtu. Kar je ob službi in treh otrocih v osnovni in srednji šoli nemogoče. Je pa res, da grem včasih samo po solato in pridem nazaj v hišo čez eno uro in se potem hčerka jezi, ker sem ji obljubila, da ji bom nalakirala nohte.”

“In evo, očitno se da. Že kar nekaj časa uživamo v domači zelenjavi. Kombiniram z Gajinim vrtom in Vrtom obilja in vsi se čudijo, kako tako lepo raste.”

“Sigurno pa pomaga tudi ljubezen in moje vsakokratno navdušenje, ko iz semena vzklije nova rastlina. Verjamem, da to rastline začutijo.”

“Lansko leto mi je mami podarila hibiskus in ker je prezimoval v garaži, tja pa pozimi redko zaidem, se je revež že čisto posušil. In ko sem ga spomladi prinesla ven, sem bila čisto obupana in na robu joka. Vztrajala sem zelo dolgo, pognojila, dodala kompost. Vsakič, ko sem šla mimo, sem ga pobožala in se malo pogovorila z njim. In po približno enem mesecu sem zagledala prve listke. Lahko si predstavljate ta krasen trenutek s solzicami sreče. Sedaj je prav važen v novem lesenem koritu.”