Oznaka: sejancki

Letošnji mrzli in mokri maj paradižnikom, bučkam, papriki in jajčevcem ni bil naklonjen. Ko je kasneje skoraj brez blagega prehoda nastopila huda vročina, je marsikateri vrt opustošilo še neurje in toča.

Mladi paradižniki so občutljive rastline; da bi dobro uspevali, potrebujejo veliko sonca in toplote ter stalno in enakomerno zalogo vlage. Močan veter jih lahko polomi, hud naliv pa poškoduje. Dovzetni so za različne bolezni, napadajo jih tudi škodljivci.

Tudi če letos (še) niste imeli sreče s paradižniki, ni nič zamujenega. Pri paradižniku traja 60 do 70 dni od sajenja do pobiranja plodov; plodove s paradižnikov, posajenih v začetku poletja, bomo lahko začeli nabirati čez dva meseca, torej konec poletja.

Rastline, vzgojene v izoliranem okolju (rastlinjaki, stanovanja) so manj odporne in prilagojene na zunanje razmere kot tiste, ki zrastejo zunaj. Sadike iz sejančkov, ki so že od vzklitja izpostavljeni zunanjim pogojem, zrastejo in obrodijo hitreje, so bolj odporne in zdrave od kupljenih ali v stanovanju vzgojenih sadik. Paradižniki, posajeni junija, bodo zelo verjetno dohiteli ali celo prehiteli svoje starejše brate, ki so se razvijali v manj ugodnih okoliščinah.

Če nimamo možnosti ali ne znamo vzgajati paradižnika iz semen, pa lahko paradižnike razmnožimo z zalistniki z že posajenih rastlin. Zalistniki se zlahka ukoreninijo. Odščipnemo jih tik ob steblu in za nekaj dni postavimo v kozarec s postano vodo. Ko poženejo koreninice, jih posadimo na stalno mesto. Pred sajenjem odstranimo spodnje liste in jih posadimo globoko, tako da so najnižje rastoči listi tik nad tlemi. Iz zasutega stebla bodo v tleh pognale dodatne koreninice.