Proti koncu sezone postaja vrtna prst čedalje bolj utrujena in izčrpana (kar dejansko pomeni, da umira). Hranilne snovi iz prsti so za svoj razvoj porabile rastline, medtem pa je prst spiral dež, jo bičal veter in peklo močno sonce. Ko smo pridelek obrali, pobrali in izpulili, smo skupaj z njim z vrta odnesli tudi vitalne snovi, ki ga je prejel iz prsti. Brez njih pa prst ne more podariti novega življenja. Dodaten dejavnik, ki močno poslabša stanje prsti, so čedalje bolj skrajne vremenske razmere.
Da bo vrtna zemlja vsako leto rodovitna, močna in zdrava, ji redno dodajamo kompost iz rastlinskih virov in obogateno biooglje. Komposta iz živalskega gnoja ne dodajamo vsako leto. Če že, je dovolj vsakih nekaj let.
Ne hranite rastlin, nahranite prst!
Vse, kar na vrtu vidimo zrasti, je zrcalni odsev vsega tistega, česar ne moremo videti s prostim očesom: življenja in vitalnih snovi v prsti pod našimi nogami. Zato je hranjenje rastlin z gnojili tekma na kratke razdalje – če želimo dolgoročen uspeh, moramo nahraniti prst.
Umetna gnojila?
Ko govorimo o tem, da je nujno nahraniti vrt, imamo v mislih to, da v prst dodamo naravna hranila organskega izvora z dolgotrajnim delovanjem. Učinek sintetičnih gnojil je kratkotrajen in enostranski. Umetna gnojila ne izboljšajo strukture vrtne prsti in večina se jih spere v globlje plasti. Učinek umetnih gnojil na vrtno prst lahko primerjamo z učinkom hitre prehrane na človeško telo. Sprva nam godi, okus se nam zdi dober, za kratek čas nas potolažijo in nam potešijo lakoto – na dolgi rok pa je hitra prehrana enako pogubna za naše zdravje, kot so umetna gnojila za zdravje prsti.
Obstajajo trije načini, kako nahranimo in trajno izboljšamo vrtno zemljo:
Rastlinski kompost, Obogateno biooglje in Zeleno gnojenje
Rastlinski kompost
Ne glede na to, ali ga pripravimo sami, ali ga kupimo že pripravljenega, je kompost odličen način za izboljšanje prsti. Kompost je za zemljo to, kar je zdrava prehrana za človeško telo. Zemlji doda različne organske snovi, ki so temelj življenja, mikroorganizme in hranila in jo tako vitalizira in nahrani. Druga prednost komposta je v tem, da z njim koristno porabimo vrtni zeleni odpad, plevele, ostanke pri obrezovanju in košnji trave in kuhinjske odpadke. Pozorni pa moramo biti na dejstvo, da se lahko njegova hranilnost zelo spreminja, ker je odvisna od tega, iz katerih snovi je pripravljen. Kadar je prst na vrtu ob koncu poletja precej osiromašena, je smiselno poleg domačega komposta dodati še kakovosten ekološki kompost in obogateno biooglje. Za razliko od živalskega gnoja lahko zrel rastlinski kompost dodamo v prst kadarkoli, ne le jeseni. Plitko ga vkopljemo v tla, lahko pa ga tudi posujemo po površini prsti. Smiselno je, da ga zaščitimo z zastirko, ker s tem zaščitimo njegove prebivalce (od najmanjših, mikroorganizmov, do večjih, npr. deževnikov). Če letos še niste pridelali dovolj svojega komposta, uporabite kupljenega. Kompost v prst dodate tako, da zmešate 1 del komposta s 3 deli prsti, ali pa da ga potresete po gredah v debelini 2 do 5 cm.
Biooglje, obogateno z mikroorganizmi in dodanimi minerali
Velika prednost biooglja je, da v prsti vsaj naslednjih 50 let, lahko pa do 1000 let. Poleg tega zadržuje vlago, zato je potrebno vrt manj zalivati, spremeni strukturo peščene in glinene prst v rodovitno in humusno prst, zagotavlja varen dom koristnim mikroorganizmom, vzpodbuja razvoj mikorize in privablja deževnike, nevtralizira učinek kislega dežja, nase veže težke kovine in tako poveča varnost prsti ter zelenjave, ki zraste v njej.
Biooglje nastane ob dehidraciji biomase pri visokih temperaturah in ob odsotnosti kisika v postopku, imenovanem piroliza. V osnovi je biooglje porozna kepa ogljika, ki jo je treba, da bomo dosegli to, kar bi radi (povečano rodovitnost, manjše izhlapevanje in večjo stabilnost), najprej “aktivirati”, kar pomeni, da biooglje naselimo s koristnimi mikroorganizmi. V t.im. obogatenem biooglju (Biooglje – aktivator zemlje) so ti že naseljeni. Biooglje si lahko predstavljamo kot gobi podobno strukturo z milijoni majhnih prostorčkov, ki takoj, ko se pokaže priložnost, iz okolice vsrkajo vse razpoložljive dobrote (= hranilne snovi) in vlago. Biooglje ni gnojilo, pač pa v prsti deluje kot sprožilec življenja. Biooglje se napolni s hranili in vlago, v njegovih porah pa se v ugodnem okolju naselijo in nato z veseljem množijo glive in mikroorganizmi, pomembni za živost tal. Tudi v mikrosvetu se tako kot v makrosvetu organizmi ločijo na plenilce in na plen. Med plenom so številni zelo koristni, in tem prostorčki, v katere se lahko zatečejo, pridejo zelo prav. In ko takšno, napolnjeno biooglje dodamo zemlji, jo s tem obogatimo. Od tu torej izvira povečana rodovitnost prsti, ki smo ji dodali obogateno biooglje.
Zeleno gnojenje ali zeleni podor so rastline, ki jih posejemo z namenom, da nam bodo obogatile tla (lahko pa jih ob tem seveda nekaj tudi pojemo). Z njimi tla razrahljamo, jih obogatimo z organsko snovjo in dušikom ter zaščitimo pred vremenom. Tla lažje ohranjajo vlažnost, hranilne snovi pa so rastlinam lažje dostopne. Z zelenim gnojenjem tudi preprečimo, da bi se na praznih gredah razrastel plevel.
Z zelenim gnojenjem ustvarimo rastlinski kompost neposredno tam, kjer ga najbolj potrebujemo – na vrtnih gredah. Posejane rastline tla razrahljajo in jih obogatimo z organsko snovjo in dušikom. Tla lažje ohranjajo vlažnost, hranilne snovi pa so rastlinam lažje dostopne. Z zelenim gnojenjem tudi preprečimo, da bi se na praznih gredah razrastel plevel.
Ko rastline za zeleno gnojenje zrastejo, vsekakor pa še preden gredo v cvet, jih vdelamo v zemljo, kjer počasi propadejo. Lahko jih tudi porežemo ali pokosimo. Pokošene dele odložimo na kompost ali jih porabimo za zastirko. Gredo zrahljamo približno 10 cm globoko. Moteče večje koreninske sisteme izpulimo in odložimo na tla. V tla dodamo še domači ali kupljeni kompost in posadimo ali posejemo izbrano zelenjavo.
Na gredo lahko takoj posejemo ali posadimo novo kulturo. Zelenega gnojenja ne izvajamo le jeseni, ob koncu visoke rastne sezone, lahko tudi kadarkoli med njo. Zeleno lahko vrt pognojimo med dvema kulturama, kadar vemo, da bo greda nekaj tednov prazna, enako kot po koncu pridelave, konec poletja ali ob začetku zime.
Izbiramo med takimi, ki čez zimo propadejo in jih vdelamo v tla že zgodaj spomladi. Rastlin, primernih za zeleno gnojenje, je zelo veliko: rastline iz družine križnic, rž, grah, volčji bob, bob, lucerna, deteljo, oljna repica, ogrščica, ajda, špinača, sončnice, ognjič, motovilec, gorčica. Prezimna žita, prezimne križnice in metuljnice prezimijo, spomladi jih lahko pustimo na vrtu še nekaj časa. Tako so predposevek zelenjadnicam, ki pridejo na gredo za njimi poleti in jeseni. Vmes jih požanjemo.
Aktualen septembrski nasvet: sedaj je idealen čas za setev špinače. Posejte jo po vsem vrtu. Do pomladi jo boste pojedli bodisi vi, bodisi vaš vrt :).
Priporočeni izdelki:
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: