Oznaka: rastlinjak

Posted on by

Rastlinjak – 2. del

Prvi del članka o rastlinjaku lahko preberete tukaj: Rastlinjak – 1. del (klikni na naslov)

Po nekaj letih »borbe« z vremenom, ki je enkrat premrzlo, drugič prevroče, tretjič preveč vetrovno ali četrtič karkoli drugega, sem se odločila, da naredimo temu konec in ob južnem zidu hiše postavimo rastlinjak.

Na spletu sem poiskala informacije o vrstah rastlinjakov in načinih postavitve. Izbrala sem rastlinjak, sestavljen iz lesenih letev, pokrit s polikarbonatno ploščo, z enokapno streho in z eno od daljših stranic postavljen ob steno hiše, kjer ga bo skozi priprto okno lahko ogreval topel zrak iz kurilnice. Zdel se mi je najbolj praktičen od vseh možnih, saj je zgrajen kot zunanji del hiše. Gradnja takšnega rastlinjaka je zato lažja, stroški so manjši in konstrukcija je bolje utrjena, saj je ena od njegovih sten kar hiša.

Za streho in stene iz polikarbonata sem se odločila zato, ker je takšen material dovolj prepusten za svetlobo in hkrati dovolj trden za vremenske neprilike.

Zračenje je v rastlinjakih nujno, da se ne segrejejo preveč in da ne postanejo gojišče plesni. Naš rastlinjak ima zato na vsaki od nasprotnih (krajših) stranic po ena vrata, zračimo pa ga lahko tudi tako, da lahko del strehe po vsej njeni dolžini dvignemo s pomočjo vrvi. Ker se topel zrak dviga, bo lahko tam ušel ven.  

Senčenje in hlajenje: med vročinskimi valovi bomo rastline zaščitili tako, da bomo v rastlinjaku pod stropom napeli kopreno ali pa streho rastlinjaka prekrili z zeleno vrtno tkanino.

Velikost: dolžina 7 m, širina 2,5 m, višina (ob steni hiše) 3 m, na zunanji strani 1,8 m. 

Ogrevanje:
– pasivno s soncem: rastlinjak je postavljen ob južni steni hiše tako, da je streha nagnjena na jug. Na tej lokaciji ga lahko sonce ogreva v vseh letnih časih, tudi pozimi. Poleg tega so v rastlinjaku postavljeni trije 200-litrski črni plastični sodi z vodo. Ta akumulira toploto preko dneva in jo ponoči oddaja v svojo okolico.
– aktivno: skozi odprto okno v kurilnici.  

Dve skici ogrodja rastlinjaka:

Nekaj fotografij:

Naslednjič: Rastlinjak – 3. del

Posted on by

Rastlinjak – 1. del

Moj vrt se je skozi leta precej spreminjal. Iz klasičnega vrta, razdeljenega na gredice s tanko humusno plastjo na nehvaležni lapornati podlagi, se je preoblikoval v rodoviten vrt na dvignjenih, visokih in gomilasti gredi. Za hišo je nastal majhen park s sadnim drevjem in obrobo iz jagodičevja. Pod veliko bukvijo na skrajnem robu malega parka se je ugnezdil ribnik z lokvanjem. V njem ni ribic, saj potem drugih bitij ne bi bilo, tako pa se v njem spomladi naselijo mlade tanke belouške, v njem se ženijo žabe, po gladini se drsajo vodni drsalci, v njem plavajo paglavci in pupki, na svoj plen pa zelo zavzeto in smrtno resno prežijo ličinke prelepih kačjih pastirjev.

Po še eni ne preveč uspešni sezoni pridelave paradižnikov je padla odločitev: potrebujemo rastlinjak. Ne samo zaradi paradižnikove solate in mezge, pač pa tudi zaradi vseh sadik, ki jih zdaj kot mačka mlade v prvih mesecih leta prenašam z ene okenske police na drugo, iz ene sobe v drugo.

Lotila sem se zbiranja informacij. Najprej sem preverila uradne pogoje postavitve rastlinjaka. Za rastlinjak s tlorisom do 50 m2, veljajo pravila postavitve enostavnega objekta, za katerega ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. Potrebna je le prijava gradnje občini. Vanjo moramo vpisati naziv gradnje, zunanje mere objekta, bruto tlorisno površino in odmike od sosednjih zemljišč. Tukaj je obrazec: Priloga 13C – Prijava začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta ali enostavne stavbe . Izpolnjenega pošljete na svojo občino.

Pregledala sem tudi različne tipe rastlinjakov: okrogli kupolasti geodom, ki najbolje prenese neurja in hude vetrove, rastlinjak v obliki hišice z enokapno ali dvokapno streho, rastlinjak v obliki tunela. Rastlinjak lahko kupimo že narejen in ga doma samo sestavimo, ali pa ga naredimo sami. Poceni rastlinjak bo kmalu postal še ena smet več. Žal višja cena velikokrat še ne pomeni nujno tudi velike kakovosti. Ker imam doma mojstra, ki se ne ustraši takšnih del, je bila odločitev preprosta: rastlinjak bo narejen po merah in izdelali ga bomo sami.

Težave z rastlinjaki, s katerimi se je treba soočiti, so naslednje:

  • izbira materialov: materiali, iz katerih je narejen rastlinjak, morajo biti kakovostni, trpežni in odporni na vremenske razmere. Polivinil, ki razpade in nosilne palice, ki se zvijejo ali zlomijo, to niso. 
  • oskrba z vodo (v rastlinjaku ne dežuje, zato moramo zalivati/namakati sami)
  • vročina (v rastlinjakih lahko zaradi visokih temperature rastline propadejo; nujno je zračenje in senčenje)
  • mraz (ogrevanje rastlinjaka in kako to početi s čim manjšimi stroški)
  • škodljivci in bolezni
  • kako ohraniti rodovitnost zemlje v rastlinjaku

Osnovni podatki našega rastlinjaka:

Lokacija: postavljen bo ob južni steni hiše. V zimskih dnevih in nočeh ga bo ogrevala sončna energija, shranjena v vodi dveh črnih 200 l sodov in odprto okno kurilnice v kleti (ta toplota je bila doslej neizkoriščena), po potrebi pa še grelniki iz glinastih lončkov in čajnih svečk (ko bodo v rastlinjaku mladi sejančki in sadike).

Materiali: ogrodje narejeno iz lesenih letev 5×5 cm, stene in streha iz polikarbonatne kritine Lexan, dvignjene grede iz lesenih plohov.

Oblika: hišica z enokapno streho, na strehi lopute za zračenje, dvoje vrat na obeh krajših stranicah.

Mere: dolžina 7 m, širina 2,5 m, višina (ob steni hiše) 3 m, na zunanji strani 1,8 m.  

Notranja oprema: dve dolgi dvignjeni gredi ob notranji in zunanji steni, med njima pot po vsej dolžini rastlinjaka. Delovni pult. Dva velika črna plastična 200 l soda z vodo za akumulacijo toplote, vsak na enem koncu rastlinjaka.

Nadaljevanje članka boste lahko prebrali v naslednjih Novicah z Gajinega vrta: Postopek izdelave rastlinjaka (fotografije in opisi)