Posted on

Kako preprečimo solati, da bi nam ušla v cvet

Najlepše je imeti vsak dan skledo sveže, pravkar z vrta prinešene solate na mizi. Potem se lahko pogovarjamo takole:
On: »Kaj bo danes za kosilo?«
Ona: »Solata in nekaj za zraven.«

Solata je zelenjava hladnih obdobij, vročina ji ne ustreza. V vročini bo hitro šla v cvet (pa ne zaradi ugodja, pač pa zato, ker ve, da se ji bliža konec in hiti delati otroke). Pozno pomladi in poleti je zato težko pridelati lepo solato. Veliko lažje jo je saditi zgodaj spomladi in potem spet pozno poleti ali zgodaj jeseni, ko se temperature spet začnejo nižati.

Idealni pogoji za kalitev semen solate

Seme solate ne bo vzkalilo, ko je temperatura tal višja od 26,7 °C, kaliti pa začne že pri 4,4 °C, zato je idealna zelenjava za zgodnje in pozno sejanje in sajenje. V toplem okolju se začne v semenu solate sproščati rastlinski hormon, ki zaustavi kalitev. To dediščino nosi solata v sebi še iz časov, ko je rastla na Bližnjem Vzhodu, od koder izvira. Varovalka, ki še vedno prepreči semenu, da bi vzkalilo v vročini, je solati v njeni pradomovini omogočila, da je preživela v klimi z vročimi in sušnimi poletji.

Optimalna temperatura zemlje za večino solatnih semen je 20 °C, nekaterim sortam pa ustreza večji razpon (od 5 do 24 °C). Merimo vedno temperaturo tal in ne zraka, saj je lahko razlika med njima občutna.

Sezono gojenja solate lahko podaljšamo globoko v poletje, če uporabimo nekaj preizkušenih trikov.

  1. V toplih mesecih namakamo seme v dobro osvetljenem prostoru vsaj 16 ur pred sejanjem. Tako občutno povečamo odstotek vzkaljenih semen. Pri osvetlitvi se je najbolj izkazala rdeča barva svetlobe – če imamo to možnost, kalimo solatna semena pod svetlobo rdeče obarvane žarnice, ki pa ne sme segrevati okolice. Druga najboljša pa je sončna svetloba. Pri namakanju semen v mračnem in toplem prostoru je bila stopnja kalitve nižja.
  2. Druga uspešna tehnika je namakanje semen v hladni vodi v dobro osvetljenem prostoru; namakamo od 16 do 24 ur. Ta pristop je povečal stopnjo kalivosti v toplih mesecih leta za 97 %. Namakanje, ki traja manj kot 16 ur, ima malo ali nič pozitivnih učinkov na kalivost semen. Še več o namakanju lahko preberete tukaj: Namakanje semen.
  3. Sezono gojenja solate lahko podaljšamo tudi z uporabo debele zastirke iz slame ali koščkov lesa, ki jo namestimo okoli sadik solate. Zastirka naj bo debela 3,5 do 5 cm. Takšna zastirka izolira tla, ki se ne morejo preveč segreti in hkrati zadrži vlago v tleh.
  4. Tudi senčenje solate zelo pomaga pri nižanju temperature. Solato lahko senčimo s pomočjo lokov, preko katerih potegnemo kopreno, ali pa solato posadimo ob vznožje višjih rastlin, ki ji bodo nudile senco (npr. pod buče z velikimi listi). Na ta način bomo odmaknili nevarnost, da bi nam ušla v cvet, kar za 3 do 5 tednov.
Posted on

Julijsko sajenje paradižnikov

Letošnji mrzli in mokri maj paradižnikom, bučkam, papriki in jajčevcem ni bil naklonjen. Ko je kasneje skoraj brez blagega prehoda nastopila huda vročina, je marsikateri vrt opustošilo še neurje in toča.

Mladi paradižniki so občutljive rastline; da bi dobro uspevali, potrebujejo veliko sonca in toplote ter stalno in enakomerno zalogo vlage. Močan veter jih lahko polomi, hud naliv pa poškoduje. Dovzetni so za različne bolezni, napadajo jih tudi škodljivci.

Tudi če letos (še) niste imeli sreče s paradižniki, ni nič zamujenega. Pri paradižniku traja 60 do 70 dni od sajenja do pobiranja plodov; plodove s paradižnikov, posajenih v začetku poletja, bomo lahko začeli nabirati čez dva meseca, torej konec poletja.

Rastline, vzgojene v izoliranem okolju (rastlinjaki, stanovanja) so manj odporne in prilagojene na zunanje razmere kot tiste, ki zrastejo zunaj. Sadike iz sejančkov, ki so že od vzklitja izpostavljeni zunanjim pogojem, zrastejo in obrodijo hitreje, so bolj odporne in zdrave od kupljenih ali v stanovanju vzgojenih sadik. Paradižniki, posajeni junija, bodo zelo verjetno dohiteli ali celo prehiteli svoje starejše brate, ki so se razvijali v manj ugodnih okoliščinah.

Če nimamo možnosti ali ne znamo vzgajati paradižnika iz semen, pa lahko paradižnike razmnožimo z zalistniki z že posajenih rastlin. Zalistniki se zlahka ukoreninijo. Odščipnemo jih tik ob steblu in za nekaj dni postavimo v kozarec s postano vodo. Ko poženejo koreninice, jih posadimo na stalno mesto. Pred sajenjem odstranimo spodnje liste in jih posadimo globoko, tako da so najnižje rastoči listi tik nad tlemi. Iz zasutega stebla bodo v tleh pognale dodatne koreninice.

Biooglje kompleks: za zdravo, živo in močno zemljo

Epsomska sol: magnezijev sulfat za zdravo rast paradižnikov, paprik in vrtnic

Natrium sulphuricum: homeopatski pripravek za plesen na paradižnikih