Ni vse, kar leze in gre po naših vrtovih škodljivec, ki ga je treba brez milosti pobiti! Kar dlake mi gredo pokonci, ko slišim, da je klasičen odgovor prodajalk v vrtnarijah na vprašanje, če vedo, kaj neki je ta živalca v zemlji, takšen: “Ne vem zagotovo, ampak uporabite lahko tale strup, da se jih znebite …”
Gospa Lea mi je poslala fotografijo in vprašanje: “Visoke grede, ki so se posedle, sem dopolnila s kupljeno zemljo. Čez nekaj časa sem med sajenjem sadik v zemlji našla ogromne količine malih belih glistic. So škodljive? Bi se jih morala znebiti? Prodajalka v vrtnariji mi je hotela prodati strup, jaz pa strupov ne bi uporabljala … Kakšen smisel ima imeti lasten vrt, če se bom z njim zastrupljala?”
Če ste v zemljo ali v kompostni kup dodali materiale, ki so spremenili ravnovesje pH ali če je zemlja ali kompostni kup zaradi obilnih padavin namočen, boste morda kmalu naleteli na množico majhnih belih nitastih črvov. Angleško ime zanje je potworm, latinsko pa Enchytraeidae. Spadajo v družino mikrodrilnih oligohet. Spominjajo na majhne deževnike in vključujejo tako kopenske vrste, ki so znane kot deževniki, ki živijo v zelo organskih kopenskih okoljih, kot tudi nekatere, ki so morske.Tako kot deževniki so tudi te male bele glistice koristne: predelujejo kompost in zračijo zemljo. Rastlin ne bodo poškodovali, uspevajo pa v pogojih, ki jih naši običajni deževniki ne marajo.
Zelo velik pojav belih glistic pomeni, da je prišlo do neravnovesja, ki ga moramo odpraviti. Seveda ne s tem, da jih pobijemo, pač pa s tem, da spremenimo njihovo okolje:
uredimo pH vrednost zemlje, če je le-ta postala preveč kisla ali bazična (pH izmerimo z Indikatorjem pH vrednosti)
reguliramo preveliko namočenost: uredimo drenažo oziroma zmanjšamo zalivanje
Bele glistice so v naši zemlji ves čas, a v tako majhnem številu, da jih ne opazimo. Ko se njihovo število tako močno poveča, da jih opazimo, pomeni da je nekaj zelo narobe. In za opozorilo smo jim seveda lahko hvaležni, saj v neugodnih pogojih naše rastline ne bodo mogle biti uspešne!
Če so se množično pojavili v kompostnem kupu, ga posušite tako, da kup pogosto obračate, kakšen teden zalivanja izpustite in pred dežjem pokrijete s ponjavo. Tudi najbolj vlažen kompost se bo po nekaj dneh obdelave začel sušiti. Izmerite pH vrednost komposta (z Indikatorjem pH vrednosti) in mu po potrebi dodajte nekaj apna, lesnega pepela ali zmletih jajčnih lupin.
Vrta že dolgo ne prekopavam več. Zemljo na njem zastiram, kar je večinoma povsem dovolj, da ostane rahla. Le v skrajnem primeru, ko je res preveč zbita, jo zrahljam in prezračim s ploskimi vilami. Včasih sem za zastiranje vrta uporabljala različne zastirke (seno, slama, listovka …). Pred časom pa sem naletela na članke, posnetke in knjige angleškega vrtnarja Charlesa Dowdinga, ki z veseljem deli svoje znanje in promovira vrt brez prekopavanja, zastrt s kompostom. Takrat sem se odločila, da bom tudi sama uredila vrt po njegovi metodi.
Dowding navaja naslednje prednosti, ki nam jih prinese zastiranje s kompostom:
– manj plevela – več pridelka – prihranek prostora – prihranek časa
Katere so zmotne predstave o vrtu brez prekopavanja? Zelo pogosta napačna predstava je, da na vrtu brez prekopavanja potrebujemo več komposta, kot na vrtu, ki ga prekopavamo. Ravno obratno je res. Zmotno je tudi mišljenje, da zemlja, ki smo jo leta dolgo prekopavali, prekopavanje kar nekako potrebuje, sicer ne bo obrodila – kot da bi se navadila na to, da jo enkrat ali dvakrat na leto temeljito zmučimo. To je zgolj mit, povsem neosnovan in neresničen.
Kako začnemo: vse, kar moramo narediti, je to, da trdovratne plevele porežemo do tal in odstranimo površinske korenine, nato pa vrt zastremo s kompostom. Če je vrt zelo zapleveljen, lahko pred nanosom komposta vrt prekrijemo s kartonom. Ob tem pa se moramo zavedati, da je karton lahko odlično zatočišče za polže in ga zato uporabimo le, če je res nujno. Vrt na debelo zastremo s kompostom: od 5 do 15 cm na debelo. Največ komposta bomo tako porabili na začetku, v prvem letu. Kasneje kompost samo dodajamo. Kompostno zastirko vsako leto osvežimo s 3 do 5 cm debelo novo odejo. Bolj pa, ko bo zemlja nahranjena, manj bo »jedla« kompost, več ga bo ostajalo in ne bo več izginjal v podlago.
Visoke grede dopolnimo s kompostom Na vrtu imam dve betonski visoki gredi in eno »impro« visoko gredo (sestavila sem jo iz kovinskega ogrodja, ki sem ga znotraj obložila s talno oblogo, ki prenese bivanje na prostem), dve dvignjeni gredi z lesenimi stranicami (ena v velikosti manjše njive, druga majhna) in zeliščno spiralo. Ker prostora nikoli ni dovolj in ker sem se igrala z idejo razseljenega vrta, sem ob južni steni hiše postavila še tri visoke grede. Te so namenjene vzgoji plodovk. Dobro so se obnesle, zato nameravam tam sedaj postaviti še dve leseni visoki gredi. Vsebina visokih gred se je v dveh letih od nastanka že precej posedla. Dopolnila jih bom s kompostom, ki ga potrebujem tudi za izboljšanje zemlje v dvignjenih gredah. Ob tem se seveda postavi vprašanje: kje dobiti tako velike količine komposta?
Domači in kupljeni kompost Kompost, ki ga pridelamo sami doma, je običajno veliko boljše kakovosti od cenenega kupljenega. Vendar je doma zelo težko narediti dovolj komposta, saj za kaj takega preprosto nimamo dovolj surovin. Najslabše bi bilo, če bi kupili kompost vprašljive kakovosti, ter z njim na svoj vrt zanesli različne strupe. Strošek kakovostnega ekološkega komposta je v luči vseh koristi, ki jih prinaša, prihranka časa in pričakovane učinkovitosti komaj še omembe vreden.
Na takšnem vrtu pridelamo več na manjši površini, hitreje in z manj truda, pa še lep je. V zdravi zemlji je rast močna. Prihranimo tudi čas, ki ga za zalivanje, vzdrževanje in pletje vrta porabimo manj. Na vrtu brez prekopavanja, ki je zastrt z zastirko iz komposta, sejemo in sadimo neposredno v kompostno zastirko.
Z zastirko iz komposta nahranimo življenje v zemlji, enako kot se to dogaja v naravi. Tako zastrta zemlja lažje zadržuje vlago in je bolj zračna. Metoda brez prekopavanja, pri kateri zastiramo s kompostom, deluje pri vseh vrstah zemlje, njen učinek pa je še posebej odličen, kadar gre za ilovnato zemljo.
Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta. Vse dosedanje članke lahko preberete tukaj: Članki.
Se vam zdi, da prehitevam? Ne, pa ne … Samo še nekaj kratkih mesecev nas loči od prvih novoletnih setev (bob, januar) in vzgoje prvih sadik (paprike, februar).
Zastiranje tal s kompostom
Novembra je treba nahraniti in zaščititi zemljo pred prihajajočim zimskim mrazom. Najbolje to naredimo s pomočjo doma narejenega ali kupljenega rastlinskega komposta. Kompost oživi zemljo, zemlji doda in v njej zadrži hranila, potrebna za zdravo rast rastlin.
Domač rastlinski kompost naredimo v 4 do 9 mesecih (kar je odvisno od letnega časa, v katerem ga pripravljamo, zunanjih temperatur in sestavin, iz katerih ga pripravljamo). Živalski gnoj kompostiramo 3 leta, da nastane resnično kakovosten in neškodljiv končni izdelek. Drobne zmlete lesne odpadke kompostiramo ločeno 15 mesecev, nato pa jih lahko uporabimo za zastirko okoli grmovnic ali kot dodatek kompostnemu kupu.
Prednost jesenskega zastiranja s kompostom je tudi ta, da nam zemlje ni in ne bo treba prekopati. Še celo ne smemo je! Na grede razporedimo 2 do 5 cm zastirke iz zrelega in presejanega komposta. Zastiranje tal s kompostom povsem zadošča, lahko pa naravno zastirko zaščitimo še z zimsko kopreno. V tla jo pritrdimo s klini, da nam je ne bo odnesel veter.
Visoke grede za prve spomladanske setve
Nekaj domačega ali kupljenega komposta prihranimo za pripravo nove ali obnavljanje obstoječe visoke grede. Prednost sedaj pripravljenih visokih gred je, da bomo imeli za prve setve februarja in marca prostorčke že pripravljene. Tudi če bo takrat vreme slabo, ali pa bodo tla prekrita s snegom, nas to ne bo preveč motilo. V ta namen lahko na visoke grede namestimo loke iz armaturnih palic ali mrež (ki se sicer uporabljajo za izdelavo armiranega betona) ali posebnih, s plastiko prevlečenih prožnih palic (dobite jih v prodajalnah z izdelki za vrt). Te palice v dveh različnih dolžinah imam že vsaj 10 let. Z njimi sem zelo zadovoljna, vsestransko so uporabne in zelo vzdržljive. Postavljene loke prekrijemo z zimsko kopreno in jo nanje pripnemo (lahko kar z večjimi kljukicami za perilo).
Visoke grede lahko sicer izdelamo kadarkoli, vendar ima priprava visokih gred v jeseni to prednost, da se bo do pomladi material v njih že lepo usedel, umiril in povezal v celoto ter napolnil z mikroorganizmi, pa tudi nove sezone ne bomo začeli z velikim in napornim projektom, pač pa bomo imeli ves čas do pomladi prijetno zadoščenje, da imamo za svoje sadike že vse pripravljeno.
Dodatna prednost novembrskega pripravljanja visokih gred je v tem, da bomo koristno porabili različno odpadno rastje z vrta, ki ga jeseni ne manjka.
Osnovna pravila izdelave visoke grede:
Pri pripravi kompostne visoke grede se plasti vedno menjavajo: izmenično zlagamo star in nov oziroma svež material, rjav material, ki vsebuje ogljik, z zelenim, ki zagotavlja dušik. Zelena plast je pomembna zaradi dušika, ki deluje kot aktivator procesa. Izmenjaje zlagamo bolj grob in bolj nežen material, da ne pride do gnitja in vretja zaradi pomanjkanja kisika. Enako kot v našem črevesju moramo tudi v kompostnem kupu, visoki gredi in prsti, vedno imeti tako bakterije, ki kisika ne marajo (anaerobne) kot tiste, ki ga nujno potrebujejo (aerobne bakterije). Pravilno razmerje med njimi je odločilno za zdravje prsti, kot za vsako živo bitje.
Priprava klasične visoke grede:
travno rušo odstranimo in shranimo v bližini,
postavimo okvir (lesen, betonski ali iz dvakrat žgane opeke),
v tako pripravljeni prostor zložimo zdrobljene olesenele odpadke za drenažo;
nanje položimo izrezane kose trate, obrnjene narobe,
sledi plast vlažnega listja, ki ga pred uporabo zdrobimo (delo lahko opravimo s kosilnico), še boljša je listovka (oziroma vsaj delno že predelano listje),
Proti koncu sezone postaja vrtna prst čedalje bolj utrujena in izčrpana (kar dejansko pomeni, da umira). Hranilne snovi iz prsti so za svoj razvoj porabile rastline, medtem pa je prst spiral dež, jo bičal veter in peklo močno sonce. Ko smo pridelek obrali, pobrali in izpulili, smo skupaj z njim z vrta odnesli tudi vitalne snovi, ki ga je prejel iz prsti. Brez njih pa prst ne more podariti novega življenja. Dodaten dejavnik, ki močno poslabša stanje prsti, so čedalje bolj skrajne vremenske razmere.
Da bo vrtna zemlja vsako leto rodovitna, močna in zdrava, ji redno dodajamo kompost iz rastlinskih virov in obogateno biooglje. Komposta iz živalskega gnoja ne dodajamo vsako leto. Če že, je dovolj vsakih nekaj let.
Ne hranite rastlin, nahranite prst!
Vse, kar na vrtu vidimo zrasti, je zrcalni odsev vsega tistega, česar ne moremo videti s prostim očesom: življenja in vitalnih snovi v prsti pod našimi nogami. Zato je hranjenje rastlin z gnojili tekma na kratke razdalje – če želimo dolgoročen uspeh, moramo nahraniti prst.
Umetna gnojila?
Ko govorimo o tem, da je nujno nahraniti vrt, imamo v mislih to, da v prst dodamo naravna hranila organskega izvora z dolgotrajnim delovanjem. Učinek sintetičnih gnojil je kratkotrajen in enostranski. Umetna gnojila ne izboljšajo strukture vrtne prsti in večina se jih spere v globlje plasti. Učinek umetnih gnojil na vrtno prst lahko primerjamo z učinkom hitre prehrane na človeško telo. Sprva nam godi, okus se nam zdi dober, za kratek čas nas potolažijo in nam potešijo lakoto – na dolgi rok pa je hitra prehrana enako pogubna za naše zdravje, kot so umetna gnojila za zdravje prsti.
Obstajajo trije načini, kako nahranimo in trajno izboljšamo vrtno zemljo: Rastlinski kompost, Obogateno biooglje in Zeleno gnojenje
Rastlinski kompost Ne glede na to, ali ga pripravimo sami, ali ga kupimo že pripravljenega, je kompost odličen način za izboljšanje prsti. Kompost je za zemljo to, kar je zdrava prehrana za človeško telo. Zemlji doda različne organske snovi, ki so temelj življenja, mikroorganizme in hranila in jo tako vitalizira in nahrani. Druga prednost komposta je v tem, da z njim koristno porabimo vrtni zeleni odpad, plevele, ostanke pri obrezovanju in košnji trave in kuhinjske odpadke. Pozorni pa moramo biti na dejstvo, da se lahko njegova hranilnost zelo spreminja, ker je odvisna od tega, iz katerih snovi je pripravljen. Kadar je prst na vrtu ob koncu poletja precej osiromašena, je smiselno poleg domačega komposta dodati še kakovosten ekološki kompost in obogateno biooglje. Za razliko od živalskega gnoja lahko zrel rastlinski kompost dodamo v prst kadarkoli, ne le jeseni. Plitko ga vkopljemo v tla, lahko pa ga tudi posujemo po površini prsti. Smiselno je, da ga zaščitimo z zastirko, ker s tem zaščitimo njegove prebivalce (od najmanjših, mikroorganizmov, do večjih, npr. deževnikov). Če letos še niste pridelali dovolj svojega komposta, uporabite kupljenega. Kompost v prst dodate tako, da zmešate 1 del komposta s 3 deli prsti, ali pa da ga potresete po gredah v debelini 2 do 5 cm.
Biooglje, obogateno z mikroorganizmi in dodanimi minerali Velika prednost biooglja je, da v prsti vsaj naslednjih 50 let, lahko pa do 1000 let. Poleg tega zadržuje vlago, zato je potrebno vrt manj zalivati, spremeni strukturo peščene in glinene prst v rodovitno in humusno prst, zagotavlja varen dom koristnim mikroorganizmom, vzpodbuja razvoj mikorize in privablja deževnike, nevtralizira učinek kislega dežja, nase veže težke kovine in tako poveča varnost prsti ter zelenjave, ki zraste v njej.
Biooglje nastane ob dehidraciji biomase pri visokih temperaturah in ob odsotnosti kisika v postopku, imenovanem piroliza. V osnovi je biooglje porozna kepa ogljika, ki jo je treba, da bomo dosegli to, kar bi radi (povečano rodovitnost, manjše izhlapevanje in večjo stabilnost), najprej “aktivirati”, kar pomeni, da biooglje naselimo s koristnimi mikroorganizmi. V t.im. obogatenem biooglju (Biooglje – aktivator zemlje) so ti že naseljeni. Biooglje si lahko predstavljamo kot gobi podobno strukturo z milijoni majhnih prostorčkov, ki takoj, ko se pokaže priložnost, iz okolice vsrkajo vse razpoložljive dobrote (= hranilne snovi) in vlago. Biooglje ni gnojilo, pač pa v prsti deluje kot sprožilec življenja. Biooglje se napolni s hranili in vlago, v njegovih porah pa se v ugodnem okolju naselijo in nato z veseljem množijo glive in mikroorganizmi, pomembni za živost tal. Tudi v mikrosvetu se tako kot v makrosvetu organizmi ločijo na plenilce in na plen. Med plenom so številni zelo koristni, in tem prostorčki, v katere se lahko zatečejo, pridejo zelo prav. In ko takšno, napolnjeno biooglje dodamo zemlji, jo s tem obogatimo. Od tu torej izvira povečana rodovitnost prsti, ki smo ji dodali obogateno biooglje.
Zeleno gnojenje ali zeleni podor so rastline, ki jih posejemo z namenom, da nam bodo obogatile tla (lahko pa jih ob tem seveda nekaj tudi pojemo). Z njimi tla razrahljamo, jih obogatimo z organsko snovjo in dušikom ter zaščitimo pred vremenom. Tla lažje ohranjajo vlažnost, hranilne snovi pa so rastlinam lažje dostopne. Z zelenim gnojenjem tudi preprečimo, da bi se na praznih gredah razrastel plevel.
Z zelenim gnojenjem ustvarimo rastlinski kompost neposredno tam, kjer ga najbolj potrebujemo – na vrtnih gredah. Posejane rastline tla razrahljajo in jih obogatimo z organsko snovjo in dušikom. Tla lažje ohranjajo vlažnost, hranilne snovi pa so rastlinam lažje dostopne. Z zelenim gnojenjem tudi preprečimo, da bi se na praznih gredah razrastel plevel.
Ko rastline za zeleno gnojenje zrastejo, vsekakor pa še preden gredo v cvet, jih vdelamo v zemljo, kjer počasi propadejo. Lahko jih tudi porežemo ali pokosimo. Pokošene dele odložimo na kompost ali jih porabimo za zastirko. Gredo zrahljamo približno 10 cm globoko. Moteče večje koreninske sisteme izpulimo in odložimo na tla. V tla dodamo še domači ali kupljeni kompost in posadimo ali posejemo izbrano zelenjavo.
Na gredo lahko takoj posejemo ali posadimo novo kulturo. Zelenega gnojenja ne izvajamo le jeseni, ob koncu visoke rastne sezone, lahko tudi kadarkoli med njo. Zeleno lahko vrt pognojimo med dvema kulturama, kadar vemo, da bo greda nekaj tednov prazna, enako kot po koncu pridelave, konec poletja ali ob začetku zime.
Izbiramo med takimi, ki čez zimo propadejo in jih vdelamo v tla že zgodaj spomladi. Rastlin, primernih za zeleno gnojenje, je zelo veliko: rastline iz družine križnic, rž, grah, volčji bob, bob, lucerna, deteljo, oljna repica, ogrščica, ajda, špinača, sončnice, ognjič, motovilec, gorčica. Prezimna žita, prezimne križnice in metuljnice prezimijo, spomladi jih lahko pustimo na vrtu še nekaj časa. Tako so predposevek zelenjadnicam, ki pridejo na gredo za njimi poleti in jeseni. Vmes jih požanjemo.
Aktualen septembrski nasvet: sedaj je idealen čas za setev špinače. Posejte jo po vsem vrtu. Do pomladi jo boste pojedli bodisi vi, bodisi vaš vrt :).
Ko jeseni poberemo z vrta večino zelenjave, gre vrt počivat. A če ga bomo k počitku pospremili lačnega, si do naslednje pomladi ne bo mogel opomoči. Pred počitkom ga moramo nahraniti in obnoviti njegove življenjske moči. Le tako nam bo tudi naslednjo pomlad dal lep in zdrav pridelek.
Zemlja je živa. V njej sobivajo črvi, žuželke, bakterije, alge in glive. Da bi lahko ostala zdrava, je treba ohraniti ravnovesje, ki vlada med njimi. Brez zdrave zemlje tudi naše rastline ne morejo biti zdrave; njihova prehrana bo dietna, brez zadostnih hranil, potrebnih za njihovo rast in uspeh. Enako, kot če bi otroka hranili zgolj s hitro prehrano brez zelenjave in sadja.
Da bi zagotovili zdravje svoji zemlji, jo moramo primerno nahraniti. Ob koncu rastne sezone je zemlja izčrpana in utrujena. S pobiranjem pridelka smo iz nje odstranili marsikaj dobrega. Jesensko – zimsko obdobje, ko zemlja počiva, je idealen čas za to, da ji dodamo potrebna hranila in jo z njimi pomladimo. Obnoviti je treba njen mikrobiološki ekosistem in ji zagotoviti dovolj koristnih bakterij in gliv, ki bodo zagotovile hranila rastlinam med rastno sezono. Do pomladi si bo zemlja s pomočjo dodatkov lahko opomogla in se spočila.
Dodatki, ki jih uporabimo za obnovitev utrujene in izčrpane zemlje, so:
Biooglje: ekološko in biodinamično certificirano Biooglje kompleks ima visoko porozno strukturo in veliko površino, zaradi česar je idealen dom za koristne mikroorganizme, ki delajo zemljo rodovitno. Poleg le-teh vsebuje še alge, mikorizne glive in glistino, tako da je popoln dodatek za vsako zemljo. S tem, ko ga dodamo v zemljo, za dolgo časa izboljšamo njeno strukturo, v zemlji pa zadržimo hranila in vlago, da so na razpolago rastlinam.
Kompost: Biooglje kompleks lahko dodate v svoj kompostni kup in oba hkrati vkopljete v zemljo, ali pa v tla jeseni vkopljete le Biooglje kompleks, kompost pa uporabite kot zastirko za grede. Zastirko iz komposta nato pustite na površini zemlje do pomladi, ko jo vkopljete v tla.
Zastirka: zastiranje je nujno potreben postopek, če želimo ohraniti zdrava in živa vrtna tla. Za zastiranje lahko uporabite listavko, seno, ali slamo. Če boste vrt zastirali s svojim kompostom, ga zaščitite še z zgornjo zastirko iz enega od prej naštetih materialov. S takšno zastirko bo lahko vaša zemlja tudi čez zimo dihala in ohranjala vlago, ki je v zimskih mesecih z manj padavin lahko primanjkuje. Tudi temperatura tal bo bolj stabilna, manj bo nihala, pa tudi višja bo, kot bi bila v nezastrtih tleh. Pleveli se v zastrtih tleh težje razraščajo, pa tudi populiti jih je lažje (ker niso tako globoko ukoreninjeni). Zemlja je manj zbita, erozije ni. Zastirko nasujemo od 5 do 7,5 cm na debelo. Spomladi zemljo nekaj tednov, preden začnemo saditi odgrnemo, da se lahko segreje. Tako pripravljena, nahranjena zemlja in ogreta zemlja bo predstavljala idealne pogoje za rastline, ki jih boste posejali ali posadili.
Najboljše, kar lahko jeseni naredite za svoj vrt, v 4 korakih:
1. Jeseni (še pred prvo zmrzaljo) v vrtna tla vkopljemo Biooglje kompleks (za 100 m2 velik vrt je dovolj 20 kg Biooglja kompleks)
2. Grede zastremo s plastjo kakovostnega komposta (3 – 5 cm na debelo)
3. Plast komposta zaščitimo z zastirko iz listovke, slame ali sena, 5 do 7,5 cm na debelo.
4. Spomladi, nekaj tednov pred sajenjem in sejanjem, z gred odstranimo zgornjo plast zastirke (listovko, slamo, seno) in v tla vkopljemo zastirko iz komposta. Na ta način bo vrt maksimalno dobro pripravljen na novo sezono, rodoviten, svež in živ.
Biooglje kompleks vsebuje vse, kar potrebujemo za to, da dodobra nahranimo vrtno zemljo: z mikroorganizmi napolnjeno biooglje, alge, glistino in mikorizne glive.
Pokličite za nasvet
ali naročilo izdelkov:
040 325 939 0590 22 066
Lani, konec junija je bil paradižnik bolan, vendar nisem vedela kakšna je bolezen, zato sem vprašanje zastavila strokovnjakom. Svetovali so, da
paradižnik odstranimo z vrta, ker je bil okužen z neko glivo. Ker sem po naravi lahko tudi kar vztrajna in trmasta, sploh kar se tiče rastlin, in jih nisem
želela kar zmetati v kanto, sem malo pobrskala po internetu in naletela na vašo stran. Poslali ste mi pripravke in že po nekaj dneh uporabe so si
rastline vidno opomogle, pričele so na novo rasti in cveteti. Zato pravim, da se kemična sredstva ne morejo primerjati s homeopatskimi pripravki.
Nikoli niso tako hitro učinkovita in ne delujejo na rastline na takšen način kot homeopatija, ki začne delovati ponavadi že takoj. Rastline celostno
obnovi, si hitro opomorejo, rastejo in cvetijo naprej. Za vse to pa je potrebno kar nekaj znanja in seveda znati opazovati rastline. Vsak dan se učimo.
Doslej sem napisala dve knjigi o permakulturi. Prva je izšla leta 2013 in ima naslov Permakulturni vrt (zadnji izvodi so v spletni trgovini Gajin vrt še na voljo; so pa res zadnji od zadnjih). Druga je izšla leta 2021 in ima naslov Permakultura na vrtu in v življenju. Tudi ta je v spletni trgovini Gajin […]
Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.
To find out more, including how to control cookies, see here:
Cookie Policy
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: