Oznaka: kaolin

Škodljivci se najraje lotijo oslabelih rastlin, zato je pomembno vedeti: kadar je zemlja zdrava in močna, so takšne tudi rastline, ki rastejo v njej. Manj možnosti bo, da bi podlegle napadu škodljivcev in bolezni. Enako velja tudi za izredne razmere, kot so bile npr. nedavne zmrzali. Tudi stroka se s tem strinja: bolj ko je rastlina močna, bolj bo odporna in lažje bo prenesla šoke, ki jih prinesejo izredni vremenski in drugi pojavi.

V prvi vrsti moramo torej poskrbeti za zemljo. Najkasneje ob sajenju in sejanju ji dodamo kompost in obogateno ter aktivirano biooglje, obenem pa povsem opustimo uporabo različnih strupov, umetnih gnojil in pesticidov.

Mehanska zaščita pred škodljivci: Kaolin

Proti letečim škodljivcem na zelenjavnem vrtu (korenjeva muha, čebulna muha, porova zavrtalka, kapusova muha, kapusov belin, koloradski hrošč …) rastline najlažje mehansko zaščitimo s Kaolinom. Zaščita bo še bolj učinkovita, če jo uporabimo v skladu z življenjskim ciklom in navadami posameznega škodljivca – če torej vemo, kdaj “leta” oziroma “leze” in kdaj ter na kakšen način si privošči naše rastline oziroma pridelke.

Homeopatija za rastline
Kaolin se odlično dopolnjuje s homeopatskimi pripravki za rastline: slednji rastlino krepijo “od znotraj” tako, da se lahko škodljivcem in boleznim upre sama, Kaolin pa jo fizično zaščiti “od zunaj”. Škodljivci tarče (npr. češnjeva muha češenj) ne bodo prepoznali, spet drugi (npr. kapusov belin) pa ne bodo odlagali jajčec na rastlino, saj jim kredasta prevleka ne bo povšeči.

Tako za Kaolin kot za homeopatske pripravke za rastline velja, da imajo veliko prednost pred drugimi izdelki za zaščito in zdravljenje rastlin: nimajo karence.

Češnjeva muha (Rhagoletis cerasi)

Češnjeva muha je malo manjša od hišne muhe in ima na hrbtu značilno rumeno liso. Prezimi v obliki bube v tleh. Maja in junija (odvisno od temperature tal) se iz bub izležejo odrasle muhe. Samice odložijo jajčeca v plodove, ko se češnjevi plodovi obarvajo iz zelene v rumeno. Vsaka samica odloži 100 – 200 jajčec. Iz jajčeca se v 6 – 8 dneh izvali ličinka žerka, ki se zavrta v plod in ga začne uničevati okoli koščice. Žerka čez 3 tedne prileze iz češnje in se zabubi 3 cm globoko v tleh. Bube lahko v tleh počakajo tudi po dve ali tri leta.

Kako ukrepamo? Češnjeva drevesa temeljito poškropimo s Kaolinom. Škropiti začnemo takoj po cvetenju, ko so plodovi češnje še trdi in zeleni. Škropimo enkrat tedensko, štiri tedne zapovrstjo. Tako zagotovimo, da so plodovi res dobro zaščiteni pred škodljivcem. Za zaščito “od znotraj” uporabimo homeopatski pripravek Thuja C30, s katerim drevo zalijemo.

Resarji ali tripsi

Tripsi so majhne, do 2 mm velike vitke žuželke z ozkimi resastimi krili. Telo je svetlo do temno rjave barve. Zelo radi imajo modro barvo (lahko jih lovimo na modre lepljive plošče). Poleg tega, da rastlino poškodujejo, so nevarni tudi zato, ker prenašajo viruse. Najdemo jih na vseh delih rastline, najpogosteje pa na cvetovih in listih.

Samice odlagajo jajčeca posamično v cvetove, na mlade liste in nežnejše dele stebel. Ko se izležejo ličinke, se začnejo hraniti z rastlino. Resarjev razvojni cikel je odvisen od temperature okolja: pri 15°C traja 48 dni, pri 20°C 22 dni, pri 25°C 15 dni in pri 30°C 12 dni. V rastlinjaku ima 11 do 15 generacij letno in lahko povzroči zelo veliko škode.

Tobakov resar (Thrips tabaci) je pomemben škodljivec čebule in pora. Napada tudi kapusnice, fižol, plodovke in druge rastline. Poleg tobakovega resarja najdemo na čebuli tudi nekatere druge vrste (npr. cvetličnega resarja), vendar ne tako pogosto.

Prvi znak napada je zvijanje mladih listov in deformacija plodov. Na napadenih cvetovih se pojavijo značilne bele pege, na listih pa bledo rumena območja. Napadena mesta na starejših listih so bleščeče srebrne barve. Resarji izsesavajo sokove iz rastlinskih celic, izsesane celice pa se napolnijo z zrakom in zato dobijo srebrnkast videz.

Škoda je večja, če se resarji pojavijo, ko so rastline še mlade. Čebula je najbolj občutljiva v času, ko se začne debeliti. Poškodbe, ki jih povzročajo resarji, so lahko tudi vstopna mesta za različne povzročitelje bolezni, npr. nevarne rastlinske viruse.

Kako ukrepamo:

Naravni sovražniki resarjev so polonice, plenilske stenice, plenilski resarji, razni hrošči, tenčičarice, plenilske pršice, parazitoidi in pajki. Privabimo jih tako, da jim omogočimo življenjski prostor, kjer se ti lahko namnožijo (naravna vegetacija ob robovih njiv in vrtov), ohranimo pa tako, da ne uporabljamo strupov.

Rastline učinkovito zaščitimo s škropljenjem s Kaolinom. Učinkovitost Kaolina so dokazali tudi z raziskavo, ki jo lahko preberete tukaj: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0261219407002591

Za zaščito “od znotraj” (homeopatija krepi obrambne sposobnosti same rastline) pa uporabimo zalivanje s homeopatskimi pripravki Allium cepa in Sulphur.

Jabolčni zavijač (Cydia pomonella)

Jabolčni zavijač je metuljček s premerom kril med 14 in 22 mm. Krila so pepelnato siva s številnimi prečnimi temnorjavimi črtami. Na zgornjem zunanjem delu prednjega krila imajo temnejšo okroglasto pego bakrene barve. Podnevi z zloženimi krili počivajo na lubju ali na listih, ter se tako skrivajo pred pticami, ki so njihov glavni sovražnik. Tudi zaradi tega je pomembno, da v sadovnjak privabimo ptice 🙂

Samice v roku od 4 do 7 dni ponoči odlagajo jajčeca posamič na plod ali na liste v njegovi bližini, nato pa kmalu poginejo. Jajčeca so sploščena, nekoliko podolgovata, velika pa so med 1 in 1,3 mm. Sprva so prozorna, v kasnejših fazah pa potemnijo. Iz jajčec se v 4 – 14 dni razvije gosenica. Gosenica se zavrta do peščišča plodu in se tam hrani s peškami. V treh do petih tednih preide skozi pet razvojnih stadijev in odrasla doseže 18 in 20 mm dolžine. Sprva je bele barve, kasneje pa so rožnato bela s črnimi bradavicami. Vhod v plod gosenice zadela z iztrebki.

Podoben življenjski krog ima tudi češpljev zavijač. Hrušev zavijač ima samo eno generacijo letno. Jajčeca odlaga od polovice junija do konca julija. Najbolj črvive so zgodnje sorte hrušk, poznejše pa nekaj manj.

Napad zavijača prepoznamo po tem, da plodovi odpadajo, so navrtani, v notranjosti pa opazimo rov do peščišča. Pri prvi generaciji gosenic poškodovani plodovi zgodaj odpadejo, pri drugi pa predčasno dozorijo in prav tako odpadejo. Tretja in četrta generacija gosenic napade že skoraj zrele plodove, ki navzven ne kažejo znakov napadenosti.

Po zadnjem stadiju gosenica zapusti plod in se zabubi. Buba je obdana z belo obarvanim svilenim kokonom. Dolga je približno 1 cm. Buba prezimi, spomladi pa se jabolčni zavijač znova pojavi kot metulj.

Jabolčni zavijač ne napade le jablan, pač pa tudi hruške, oreh, kutino, redkeje pa tudi marelice, slive, češnje, mandljevec, smokvo, jerebiko in koruzo.

Glavni sovražniki jabolčnega zavijača so ptice, pajki, brzci, mravlje, zajedavske ose in strigalice, ki se hranijo tudi z njegovimi jajčeci. Zato je zelo pomembno, da vemo, da z uporabo strupov še bolj porušimo biotsko ravnovesje v sadovnjaku.

Kako ukrepamo: junija in julija zaščitimo drevesa in plodove s škropljenjem s Kaolinom. Zaščito obnavljamo 1 x tedensko, 4 tedne zapovrstjo. Za zaščito »od znotraj« uporabimo homeopatski pripravek Thuja.  V okuženem sadovnjaku pazimo na higieno: okuženih plodov ne zavržemo, pač pa jih uničimo.  

Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta. Vse dosedanje članke lahko preberete tukaj: Članki.