Oznaka: hranila

Posted on by

Pomanjkanje kalcija povzroči gnilobo bučk in paradižnika na koncu ploda

Za rastline velja enako kot za ljudi: če ne dobimo dovolj in pravih hranil, ne moremo biti zdravi, močni in uspešni.

Rastline za svoje zdravje potrebujejo osnovna (makro) hranila: dušik, kalij in fosfor. Prav nič manj pa niso pomembna t.im. mikro (obrobna) hranila. Slednjih sicer potrebujejo manj, a enako močno, saj bodo tudi brez njih trpela pomanjkanje. Med mikro hranila sodi tudi kalcij, ki je nujen element za dober pridelek na vrtu. Brez njega bodo bučke gnile na mestu, kjer je bil cvet, paradižniki pa na muhi.

Kalcij ima na vrtu veliko pomembnih nalog:

  • vpliva na kislost tal, s tem pa na združbo mikroorganizmov, ki je v naši zemlji, in tudi neposredno na sprejem hranil v rastline. V Sloveniji je v tleh vezan v številnih kamninah, a je pogosto težko topen v vodi.
  • vpliva na rast koreninskih laskov in tudi razvoj koreninskega sistema, s tem pa poskrbi za ustrezno prehranjenost rastline.
  • izredno pomembno vlogo ima v celičnih stenah, kjer skrbi za strukturo in nepropustnost le teh. Močnejše celične stene pomenijo boljšo obrambo rastlin pred boleznimi. Tudi za škodljivce so rastline z močnejšimi celičnimi stenami manj privlačne.
  • kalcij je pomemben v procesih delitve celic in pri razvoju rastnega tkiva. Sodeluje pri izgradnji beljakovin, sladkorjev in škroba.

Enako kot pri magneziju, tudi pri kalciju velja, da plodovke prve pokažejo pomanjkanje mikro hranila v tleh. To ne pomeni, da ga drugim rastlinam ne primanjkuje – le pokažejo tega ne tako zelo očitno.

Kako se pokaže pomanjkanje kalcija

– rastni vršički postajajo svetlejši, svetle so tudi listne žile (za primerjavo: pri pomanjkanju železa ostajajo listne žile temne, pri pomanjkanju dušika pa svetlejša postane cela rastlina).

– med listnimi žilami se pojavljajo nekroze – rjave pege razpadlega tkiva.

– listni vršički so oveneli, povešeni, enako listni robovi listovk.

– na muhi (na dnu) plodov paradižnika, pa tudi ob robovih plodov paprike nastanejo nekroze (črne, rjave, sive lise).

– plodiči buč, bučk in drugih bučnic se sušijo od vrha proti peclju. Pogosto ljudje ta znamenja zamenjajo za bolezen, zato po nepotrebnem uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, ki lahko povzročijo dodatno škodo.

Pomanjkanje kalcija se najprej pokaže na najmlajših delih rastline (v nasprotju s pomanjkanjem magnezija, ki se najprej pokaže na najstarejših listih).

Kaj preprečuje rastlini, da bi izkoristila kalcij v tleh

Pogosto je kalcija sicer v tleh povsem dovolj, a ga rastlina ne more izkoristiti. Do tega lahko pride iz več razlogov:

  • kadar imajo rastline težave s pretokom vode po rastlini. Do tega pride zaradi okrnjenega izhlapevanja, ki ga povzroči močno in dolgotrajno sončno obsevanje, visoka zračna vlaga, nepravilno namakanje ali suša;
  • kadar je v tleh preveč dušika (preobilno in prepogosto gnojenje z naravnimi ali umetnimi gnojili).

Kaj narediti

  • izmerimo in po potrebi uredimo pH vrednost zemlje
  • ne pretiravamo z dodajanjem dušika (gnojenjem)
  • skrbimo za zdravo zemljo, v kateri bodo rastline lahko razvile močan koreninski sistem: z ekološkim kompostom in dodajanjem biooglja ob setvi, sajenju, presajanju in ob morebitnih težavah
  • zalivanje z zalivalkami je nezadostno, saj več kot polovica vode ne pride do korenin. Boljše je narediti namakalni sistem ali rastline z vodo oskrbovati z olla namakalnimi bučkami.
  • Zastirke vam bodo pomagale, da bo voda po gredici enakomerneje razporejena. Zmanjšale bodo izgube vode zaradi izhlapevanja. S senčenjem zemlje bodo omogočile tudi učinkovitejše delovanje korenin. Korenine namreč – v nasprotju z nadzemnimi deli – ne marajo vročine.
  • rastline s kalcijem oskrbimo s homeopatskim pripravkom Calcarea carbonica D6 ali C30.
  • rastline škropimo z razredčeno sirotko (1:1) ali z vodo, v kateri smo namočili jajčne lupine ali koprive (24 ur).
Posted on by

Zakaj moramo jeseni nahraniti zemljo?

Ko jeseni poberemo z vrta večino zelenjave, gre vrt počivat. A če ga bomo k počitku pospremili lačnega, si do naslednje pomladi ne bo mogel opomoči. Pred počitkom ga moramo nahraniti in obnoviti njegove življenjske moči. Le tako nam bo tudi naslednjo pomlad dal lep in zdrav pridelek.

Zemlja je živa. V njej sobivajo črvi, žuželke, bakterije, alge in glive. Da bi lahko ostala zdrava, je treba ohraniti ravnovesje, ki vlada med njimi. Brez zdrave zemlje tudi naše rastline ne morejo biti zdrave; njihova prehrana bo dietna, brez zadostnih hranil, potrebnih za njihovo rast in uspeh. Enako, kot če bi otroka hranili zgolj s hitro prehrano brez zelenjave in sadja.

Da bi zagotovili zdravje svoji zemlji, jo moramo primerno nahraniti. Ob koncu rastne sezone je zemlja izčrpana in utrujena. S pobiranjem pridelka smo iz nje odstranili marsikaj dobrega. Jesensko – zimsko obdobje, ko zemlja počiva, je idealen čas za to, da ji dodamo potrebna hranila in jo z njimi pomladimo. Obnoviti je treba njen mikrobiološki ekosistem in ji zagotoviti dovolj koristnih bakterij in gliv, ki bodo zagotovile hranila rastlinam med rastno sezono. Do pomladi si bo zemlja s pomočjo dodatkov lahko opomogla in se spočila.

Dodatki, ki jih uporabimo za obnovitev utrujene in izčrpane zemlje, so:

  • Biooglje: ekološko in biodinamično certificirano Biooglje kompleks ima visoko porozno strukturo in veliko površino, zaradi česar je idealen dom za koristne mikroorganizme, ki delajo zemljo rodovitno. Poleg le-teh vsebuje še alge, mikorizne glive in glistino, tako da je popoln dodatek za vsako zemljo. S tem, ko ga dodamo v zemljo, za dolgo časa izboljšamo njeno strukturo, v zemlji pa zadržimo hranila in vlago, da so na razpolago rastlinam.
  • Kompost: Biooglje kompleks lahko dodate v svoj kompostni kup in oba hkrati vkopljete v zemljo, ali pa v tla jeseni vkopljete le Biooglje kompleks, kompost pa uporabite kot zastirko za grede. Zastirko iz komposta nato pustite na površini zemlje do pomladi, ko jo vkopljete v tla.
  • Zastirka: zastiranje je nujno potreben postopek, če želimo ohraniti zdrava in živa vrtna tla. Za zastiranje lahko uporabite listavko, seno, ali slamo. Če boste vrt zastirali s svojim kompostom, ga zaščitite še z zgornjo zastirko iz enega od prej naštetih materialov. S takšno zastirko bo lahko vaša zemlja tudi čez zimo dihala in ohranjala vlago, ki je v zimskih mesecih z manj padavin lahko primanjkuje. Tudi temperatura tal bo bolj stabilna, manj bo nihala, pa tudi višja bo, kot bi bila v nezastrtih tleh. Pleveli se v zastrtih tleh težje razraščajo, pa tudi populiti jih je lažje (ker niso tako globoko ukoreninjeni). Zemlja je manj zbita, erozije ni. Zastirko nasujemo od 5 do 7,5 cm na debelo. Spomladi zemljo nekaj tednov, preden začnemo saditi odgrnemo, da se lahko segreje. Tako pripravljena, nahranjena zemlja in ogreta zemlja bo predstavljala idealne pogoje za rastline, ki jih boste posejali ali posadili.

Najboljše, kar lahko jeseni naredite za svoj vrt, v 4 korakih:

1. Jeseni (še pred prvo zmrzaljo) v vrtna tla vkopljemo Biooglje kompleks (za 100 m2 velik vrt je dovolj 20 kg Biooglja kompleks)

2. Grede zastremo s plastjo kakovostnega komposta (3 – 5 cm na debelo)

3. Plast komposta zaščitimo z zastirko iz listovke, slame ali sena, 5 do 7,5 cm na debelo.

4. Spomladi, nekaj tednov pred sajenjem in sejanjem, z gred odstranimo zgornjo plast zastirke (listovko, slamo, seno) in v tla vkopljemo zastirko iz komposta. Na ta način bo vrt maksimalno dobro pripravljen na novo sezono, rodoviten, svež in živ.

  • Biooglje kompleks vsebuje vse, kar potrebujemo za to, da dodobra nahranimo vrtno zemljo: z mikroorganizmi napolnjeno biooglje, alge, glistino in mikorizne glive.