Oznaka: helix tosta

Posted on by

Učinkovita zaščita vrta pred španskim lazarjem

Španski lazar (znanstveno ime Arion vulgaris) je je uvrščen med 100 najhujših tujerodnih in invazivnih vrst. Na m2 jih lahko živi več kot 50 in v eni noči prepotujejo nekaj metrov.

Prepoznamo ga po legi dihalne odprtine, ki se drugače kot pri drugi lazarjih nahaja na prednjem delu ščita. Lahko je rumen, opečnato rdeč, umazano oranžen, rjav ali črn. Tipalke so vedno temne. Odrasel primerek doseže dolžino med 6 in 14 cm.

Kot ostale vrste lazarjev se tudi španski lazar med premikanjem raztegne, med mirovanjem pa se zvije v polkrog. Je vsejed. Prehranjuje se z listjem (najraje ima mlade sadike), sadjem, zelenjavo, razpadajočimi deli rastlin (obožuje kompostni kup), pa tudi z mesom živalskih trupel. Poje tudi mrtve in oslabljene pripadnike lastne vrste, zato mu v tujini pravijo “killer slug”.

Aktiven je od pomladi do jeseni. Najraje ima hladna, senčna in vlažna področja. Vročim in suhim področjem se raje izogne. Aktiven je ponoči, a ga lahko srečamo tudi podnevi.

Telo je prekrito s sluzjo, ki ga ščiti pred izsušitvijo in s pomočjo katere se premika. Za sabo pušča sled iz posušene sluzi.

Je hermafrodit in se lahko oplodi sam, zato je že zgolj en polž dovolj za začetek invazije.

Razmnožuje se julija. Jajčeca izleže nekaj tednov kasneje. Odloži jih na površino zemlje ali pa jih zakoplje 10 cm pod površino. V posameznem skupku je po 70 jajčec; polž v svojem življenju odloži 400 jajčec.

Jajčeca so sprva bledikasto bele barve, kasneje pa postanejo rumeno-rjava. V premeru merijo okoli 5 mm. Jajčeca, ki jih odloži na zaščitenih mestih npr. pod kupom zastirke, v kompostu, pod deskami ali v zemlji, prezimijo. Temperatura, nižja od -3°C, jih uniči.  Iz jajčec se polži izležejo naslednjo pomlad in zgodaj poleti.

Če so razmere ugodne, je španski lazar aktiven skozi vse poletje in jesen. V naravnem okolju povzroči ogromno škode.

Zaščita vrta pred španskim lazarjem 

  • Okolico vrta pokosimo, očistimo in uredimo. Odstranimo skrivališča, v katerih bi se lahko skrival, v kolikor mogoče veliki meri.
  • Pripravimo zavetišča, v katera se bo skril čez dan: kos preproge, deska ipd.. Zavetišča vsakodnevno pregledujemo in polže odstranimo.
  • Zavedati se moramo, da španski lazar ni naša avtohtona vrsta. Pri nas nima naravnih sovražnikov (razen vrtnarjev). Je invazivna vrsta, ki naše avtohtone polže izrinja iz njihovega naravnega okolja. Če ga z vrta poberemo, nato pa odložimo v gozdu, s tem ogrožamo naše avtohtone vrste polžev.
  • Polže pobiramo ponoči, po 22. uri. Poiščemo jih s pomočjo baterije.
  • Najbolj humano jih usmrtimo tako, da nabrane polže v vedru polijemo s kropom. Takšna smrt je takojšnja.
  • Ne pobiramo in ne uničujemo avtohtonih vrst polžev, npr. polžev s hišico ali črnih lazarjev.
  • Španskega lazarja ne hranimo s polento in ga ne napijamo s pivom, razen če jih ne bi radi imeli še več. Vonj po pivu bo privabil tudi oddaljene polže, nahranjeni s polento pa se bodo razmnoževali še z večjim veseljem.
  • Vrt zalivamo zjutraj, ne zvečer.

Zaščita rastlin pred španskim lazarjem

  • Sadike, še preden jih posadimo na vrt, poškropimo in zalijemo s homeopatskim pripravkom Helix tosta.
  • Okoli mladih sadik, ki ji imajo polži najraje in ki jim povzročijo tudi največ težko popravljive škode, potresemo izdelek Vrt brez polžev. Potresemo ga redko, samo toliko, da se polž ne more izogniti kristalčkom, če hoče priti do sadike.
  • Po navodilih pripravimo raztopino Vrta brez polžev in z njim zalijemo vrt. Vrt brez polžev vsebuje dve sestavini: magnezijev sulfat in homeopatski pripravek Helix tosta. Z njim vrt zaščitimo pred polži in krati nahranimo rastline z nujno potrebnimi hranili. Izdelek nima karence in je varen za živali, rastline in človeka.
  • P.S. zgodaj navedeni načini so učinkoviti tudi, če nam na vrtu škodo povzročajo drugi polži brez hišk.
Posted on by

Jerneja Jošar: Moja izkušnja s polži

Jerneja Jošar je lastnica podjetja Cvetlična www.cvetlicna.si in avtorica številnih knjig s področja sonaravnega vrtnarjenja.

»Na mojem majhnem sonaravnem vrtičku, ki je del vrtnarije, imam že leta velike probleme s polži. Velik kompostni kup na eni strani mojega vrta, na drugi strani visok ne vzdrževan travnik in na tretji strani kanal z vodo, doprinesejo k temu, da se sluzavci neomejeno razmnožujejo in lezejo na moj vrt.

Poskusila sem vse mogoče naravne prijeme, da se jih nekako znebim. Od tega, da sem med zastirko mešala bezgovo listje in praprot, do tega, da sem polivala kavno usedlino okoli bilk, da o nastavljanju piva, zdroba in jajčnih lupin sploh ne izgubljam besed. Še najbolj je zaleglo, ko sem enkrat nadležneže pobrala v posodo, jih potresla s pepelom in posodo zaprla. Potem pa sem to smrdečo snov, po nekaj dneh pacanja, potresla naokoli vrta.

In seveda sem takoj, ko sem videla, da stvar pomaga, pomislila na homeopatijo. Roko na srce, smrt polžev res ni bila lepa in zakaj bi to počela, če obstajajo že narejeni pripravki. Preskrbela sem si pripravek Helix tosta D6, narejen iz polžjih hišic polžev, ki so v naravi sovražniki nočnih lazarjev.

Spomladi, čim sem posadila na prosto prvi posevek, kapusnice in solato, sem pripravila tekočino za škropljenje. Navodila so preprosta, časa pa opravilo tudi ne vzame veliko.

Dobro sem poškropila vse na novo posajene rastline in tudi čisto vse rastline, ki so že bile na vrtu in sem jih še pobirala (motovilec, radič, por…), rožice (narcise, trajnice…) in trajna zelišča. Nič nisem izpustila. Poškropila sem tudi tla ob rastlinah. Šele nato sem tla zastrla s slamo (zastirka je na vrtu nekaj najbolj osnovnega in nujnega, če želimo imeti rahla tla, in vrtnarjenje brez pletja, okopavanja in pogostega zalivanja). Čez tri tedne sem postopek ponovila. In veste, da je pomagalo!

Ker so sledila deževna obdobja, s škropljenjem vsepovsod pa bi vlago sem še dodajali, sem se držala krasnih navodil ravno za take primere – nekaj raztopine sem dodala s pomočjo žličke samo ob rastline.

Sedaj so na mojem vrtu samo še polžki s hišico. Ja, tudi ti lahko malo pogrizejo vrtnine, ampak so neprimerljivo lažje obvladljivi in še dobrodošli saj se hranijo z jajci brezdomcev (polžev brez hišice).«

Članek gospe Jerneje Jošar, ki je bil objavljen v reviji Delo in dom, lahko preberete tukaj: https://deloindom.delo.si/vrt-in-zivali/zelenjavni-vrtovi/kolumna-jerneje-josar-in-polzev-ni-vec