Oznaka: gnitje

Kako žalosten je pogled na težko pričakovane mlade bučke, ki začnejo na konceh rjaveti in se ne razvijajo več pravilno … Gnitje se začne na muhi bučke (tam, kjer je bil cvet). Sprva majhna poškodba se sčasoma poveča, zmehča in potemni, gniloba pa se razširi na ves plod in bučka propade.

Takšne plodove odstranimo z rastline, saj rastlino le po nepotrebnem obremenjujejo in so potencialni vir okužbe za rastlino.

Težava je značilna za paradižnike in buče, pojavi pa se lahko tudi pri paprikah in lubenicah. Tako kot pri paradižniku gre tudi pri bučkah za pomanjkanje kalcija v rastlini. Sekundarna težava (širjenje gnitja in končno propad ploda) pa nastopi zaradi okužbe z glivami.

Kalcij je nujno potreben za zdrav razvoj rastline, saj ima pomembno vlogo pri tvorjenju zdravih celičnih sten. Kalcij je rastlinam potreben skozi vso rastno sezono: med rastjo, cvetenjem in tvorjenjem plodov.

Opisani pojav ni bolezen, zato ni bojazni, da bi se okužba razširila na druge rastline; gre za fiziološko motnjo, ki se jo da preprečiti in odpraviti.

Vendar pozor: pomanjkanje kalcija v rastlini še ne pomeni, da ga je tudi v zemlji premalo! V zemlji le redko primanjkuje kalcija, zato zgolj dodajanje kalcija ni vedno smiselno in učinkovito. Pomanjkanje kalcija v rastlini največkrat povzročimo sami, ko zaradi napak pri delu z zemljo rastlinam zablokiramo dostop do kalcija v tleh.

Najpogostejši vzroki za gnitje plodov so v tem, da rastlina kalcija ne more absorbirati. Do tega pride zaradi naslednjih vzrokov:

1. stres zaradi prenizkega pH zemlje (prekisle zemlje).
   Rešitev: preverite pH zemlje s pH merilnim trakom. Če je pH zemlje nizek (manj kot 6) dodajajte rastlinam okoli vznožja kompost in obogateno biooglje. Zalijte jih s homeopatskim pripravkom Calcium carbonicum. Dodajanje apnenca v rastni sezoni ni smiselno, ker ne bo prineslo rezultatov; dodati ga moramo pred pričetkom sezone, vsaj 3 mesece pred sajenjem, in ga vkopati 15 do 20 cm globoko. Z apnencem bomo torej lahko pomagali bučkam v naslednji sezoni, ne v tej.
   
2. veliko nihanje vlage v tleh (izmenično preveč dežja oz. premočno zalivanje, nato pomanjkanje vode, suša).
   Rešitev: poskrbimo za enakomerno vlaženje zemlje, npr. z olla bučkami. Tla zastremo z naravno organsko zastirko (slama, seno), da preprečimo izsuševanje.
   
3. premočno in napačno gnojenje. Cukete v nasprotju s splošnim prepričanjem ne potrebujejo velikih količin dušika – prav nasprotno. Zaradi preveč gnojil (preveč dušika) bodo cukete sicer razvile veliko rastlinske mase, a le malo plodov. Bučke pobiramo mlade in s tem spodbujamo rastlino k tvorjenju novih plodov.
   Preobilica dušika tudi povzroči gnitje bučk na muhi, ker preprečuje rastlini, da bi se oskrbela s kalcijem. Izogibajte se uporabi gnojil z velikim deležem dušika (umetnih gnojil ali živalskega gnoja). Le-ti zablokirajo dostop do kalcija, povzročijo pretiran razvoj zelene listne mase, dodajajo soli v tla.
   Slednje še zlasti velja za cukete in bučevke na splošno, ki jih gojimo v posodah, visokih gredah in rastlinjakih. Rastline z veliko plodovi bodo hitreje podlegle gnitju plodov, ker bo njihova potreba po kalciju večja.
   Rešitev: rastlinam dodamo kompost in obogateno biooglje. Zalijemo jih s homeopatskim pripravkom Calcium carbonicum. Foliarno gnojenje (s škropljenjem, skozi liste) pri gnojenju s kalcijem ni učinkovito; rastline se s kalcijem veliko najlažje oskrbijo skozi korenine.
   
4. poškodbe korenin (presajanje, okopavanje).
   Rešitev: tla okoli sadik paradižnika, buč, bučk, paprik in jajčevcev obdelujemo zelo previdno, da jim ne poškodujemo korenin. Če uporabljamo zastirko, nam tal sploh ne bo treba obdelovati in do poškodb ne bo moglo priti.

Povzetek: Kako preprečimo gnitje plodov.

• rastlin ne gnojimo z umetnimi gnojili ali živalskim gnojem; oskrbujemo ji z rastlinskim kompostom in obogatenim bioogljem.
• skrbimo za enakomerno in stalno vlažnost tal, uporabljamo zastirko.
• preverimo in po potrebi popravimo pH vrednost zemlje.
• skrbimo, da ne pride do poškodb korenin.

P.S. Isti nasveti veljajo tudi za ostale plodovke, npr. paradižnike, paprike in jajčevce.