Oznaka: čebulnice

Eno izmed najprijetnejših jesenskih opravil je sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Misel na speče lepotice, ki nam bodo oznanile prihod naslednje pomladi, nam bo polepšala prihajajoče sive mesece.

Najbolj znane čebulnice so tulipani in narcise, a je na razpolago še veliko več vrst in sort. Izbira je res velika. Da bodo res lepe, zdrave in bogato cvetoče, moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil:

Nakup: čebulice morajo biti velike in debele, ne smejo biti izsušene, poškodovane ali bolne.

Sajenje:

Kdaj? Najboljši čas za sajenje je zgodaj jeseni, do oktobra, ko je zemlja še topla in vlažna. Čebulčki in gomoljčki lahko tako še pred zimo razvijejo dober koreninski sistem. Delo opravimo na dan za cvet (setveni koledar po Marii Thun).

Kam? Sadimo jih v dobro odcedna, prepustna in raje bolj revna, kot prebogata tla. Tal za čebulnice nikoli ne bogatimo s hlevskim gnojem, pač pa raje s kompostom. Vsaki čebulici v jamico pred sajenjem dodamo pest Biooglja kompleks. Na ta način ji omogočimo hitrejše in boljše ukoreninjenje še pred nastopom mraza, popotnico hrane za naslednje leto in preprečimo okužbe s patogenimi organizmi v tleh.

Kako? S Ho-Mijem ali sadilnim klinom Izkopljemo sadilno jamico. Jamica naj bo dva- do trikrat globlja od debeline čebulice. Na dno jamice vsujemo pest Biooglja kompleks , ga narahlo potlačimo in rahlo zalijemo. Na to podlago postavimo čebulico tako, da ima vrh zgoraj, nastavke za korenine pa spodaj. Če ne moremo ugotoviti, kje ima kaj, jo položimo postrani. Nato čebulico zasujemo s prstjo in zalijemo. Pazimo, da pri sajenju čebulic ne poškodujemo. Najlepši vtis dosežemo, če posadimo vsaj 10 čebulic na kvadratni meter. Lepše je, če so posajene neenakomerno kot pa če so posajene na enakomerne razdalje, saj neenakomerna razporeditev deluje bolj naravno.

Nega po cvetenju: Po cvetenju pustimo, da listi sami ovenijo. Ne režemo jih in jih ne povezujemo. Čebulica po cvetenju s pomočjo listov krepi in zbira hranila za rast in novo cvetenje.

Izkopljemo ali ne? Nekatere čebulice je treba po tem, ko jim odmrejo listi pobrati iz tal in jeseni ponovno posaditi. Takšni je npr. večina tulipanov in za hladne zime prenežna Narcissus tazetta. Večino ostalih čebulnic pa lahko pustimo v tleh in jih ni treba izkopavati. V večje skupine jih lahko posadimo na s soncem obsijane travnate površine. Uporabimo žafrane in hrušice, ki se bodo nekaj letih razrastli v čudovite barvne preproge.

Pod grmovnice in drevesa posadimo mali in veliki zvonček, jarice, hrušice, morske čebulice in snežne modrice.

V lončke in korita za balkone in okenske police posadimo nizke narcise, tulipane, hijacinte, krokuse. Posadimo jih bolj na gosto, kot na grede (med seboj se lahko dotikajo). Uporabimo lahek substrat, raje bolj peščen in ne prebogat s hranili. Na dnu posode mora biti pesek za drenažo.