Zakaj nam včasih sadike nikakor ne uspejo?
Kadar na začetku kaže še kar lepo, pa se potem sfiži, tiči vzrok najpogosteje v napačno izbrani osnovi – torej v zemlji. Za kalitev seme ne potrebuje kaj dosti drugega kot vlago in toploto (razen v primeru svetlokalilk, to so tiste, ki začnejo kaliti šele, ko nanje posije svetloba). Za večino pa velja, da je že nekaj vlage in toplote dovolj. To dejstvo s pridom izkoristimo, ko pripravljamo kalčke za zimsko popestritev jedilnika.
Ko pa mlada rastlinica požene kalček, iz njega pa stebelce s kličnimi listi in koreninice, vsako v drugo smer, potrebuje več od življenja (zato zgolj kokosova vlakna, namočena v vodo, ne bodo dovolj za razvoj zdrave sadike).
Sadikam, ki kljub zadostnim količinam toplote in svetlobe ostajajo majhne in zanikrne, lahko pomagamo na več načinov:
- previdno jih prepikiramo v kakovosten substrat. Pri pikiranju jih prijemamo za listke, ne za krhka stebla; pred presajanjem jih zalijemo, da jih lahko prepikiramo s koreninsko grudo. Tega se lahko lotimo le, če sadike niso premajhne in preveč nežne in bi jih s presajanjem preveč poškodovali.
- zalijemo jih s homeopatskim pripravkom Silicea C200, ki krepi rastline in vzpodbuja razvoj rastlinskega tkiva
- zalijemo jih z raztopino Epsomske soli (1 žlička na 1/2 l vode). V raztopini Epsomske soli jih jaz kar namakam: v kad natočim vodo, dodam Epsomsko sol, počakam da se stopi in vanjo položim pladnje z lončki s sadikami. Ko se zemlja napije vode, pladnje vzamem iz vode. Kasneje odlijem odvečno vodo s pladnjev.
Če vam niso uspele, ne obupavajte … Vrtnarska sezona se je šele dobro začela. Tudi če jih še niste posejali, lahko večino plodovk še vedno posejete. Dostikrat prav zapoznelčki prehitijo prezgodaj posejane 🙂
Rastlinam ustreza klasična glasba, fižolu pa, vsaj po posnetku sodeč, Straussov valček Na lepi modri Donavi: