Kaj je Kaolin?
Kaolin (ki je znan tudi kot kitajska bela glina) s pridom uporabljamo v ekološkem vrtnarjenju, sadjarstvu in vinogradništvu. Kaolin predstavlja učinkovito ekološko zaščito za rastline. Primeren je za ekološko pridelavo, saj je popolnoma neškodljiv za človeka, živali, rastline in mikroorganizme. Še zlasti pomembno je, da ni nevaren za čebele.
Kako deluje?
Škropljenje s kaolinom na rastlinah naredi zaščitno prevleko, ki sadje in zelenjavo ščiti pred številnimi škodljivci. Bela prevleka ne le odganja škodljivce, pač pa jih tudi iritira in zmede in predstavlja učinkovito oviro za tiste, ki bi želeli na rastlinah odlagati jajčeca.
Kaolin naredi na rastlini prevleko, ki predstavlja tudi zaščito pred soncem. Na ta način se poveča pridelek, izboljša pa tudi barva in izgled pridelka. Kaolin zagotovi dovolj zaščite, da se rastline ohladijo za 10-12°C, kar pomaga zmanjšati stres pri rastlinah v obdobjih visokih temperatur oziroma vročine. Kaolin pomaga tudi, kadar se temperature spomladi prehitro zvišajo in obstaja možnost kasnejše pozebe, saj prepreči, da bi se rastlina prehitro segrela in zato pognala. Ker je kaolin naravno porozen, ne ovira rastline pri dihanju oz. izmenjavi plinov z okoljem.
Naravni mineral kaolin deluje proti škodljivim žuželkam tako, da plod, list in steblo prevleče s tankim premazom belega prahu, ki rastlin ne moti, škodljivce pa, zaradi česar ne morejo več povzročati škode na rastlinah.
Kdaj ga še zlasti priporočamo?
Kaolin je zelo priporočljiv za uporabo na jablanah, hruškah in citrusih, trti, orehih, kumarah in paradižnikih. Poleg učinka, ki ga ima kaolin na škodljivce, deluje zaščitno proti glivični boleznim in plesnim, saj prepreči sporam plesni in gliv, da bi se razmnoževale in razvijale na tkivih rastlin.
S Kaolinom si lahko pomagamo pri naslednjih boleznih in škodljivcih: plodova muha (Rhagoletis pomonella), jabolčni zavijač (Cydia pomonella), koloradski hrošč, kumarični hrošč, smokvina muha, japonski hrošč (Popillia japonica), češpljev zavijač, oljčna muha (Bactrocera oleae), breskov zavijač in molj (Grapholitha molesta), oidij in pepelasta plesen, hruševa bolšica, slivov rilčkar, stenice oziroma smrdljivci, tipsi oziroma resarji (Franklinothrips sp).
Povzetek:
- Kaolin odvrača ptiče in ose s sadnega drevja, grmičevja in trte, da ne poškodujejo plodov. S kaolinom zaščitimo grozdje, jagodičevje, jabolka, hruške, slive, češnje, breskve . . .
- Kaolinska glina s sadnega drevja in zelenjave odvrača številne vrste insektov: kobilice, zavijače, pršice, uši, resarje, nekatere vrste moljev, bolšice, bolhače in japonske hrošče.
- Kaolin povečuje elastičnost celične povrhnjice in oblikuje tanko zaščitno prevleko na rastlinskem tkivu in na plodu, zaradi česar postanejo rastline neprivlačne za škodljivce.
- Kaolin uporabljamo za preprečevanje škode, ki jo povzročajo žuželke in bolezni ter za zaščito pred sončnim ožigom in stresom zaradi vročine.
- Kaolin je nevtralen in ga lahko uporabimo skupaj z drugimi pripravki. Poveča učinkovitost žvepla, ki ga uporabimo proti škrlupu, oidiju, pepelasti in sajasti plesni.
admin –
Vpr.: Na jablanah nam v sadeže sršeni delajo luknje, praktično cel sadež pojejo. Zanima me, če bi morda pomagal kaolin, če bi z njim pošpricala. Ali se lahko pošpricajo tudi sadeži?
Odg.: Tako je, kaolin pomaga tudi v tem primeru. Sadeže zaščitimo s škropljenjem z raztopino kaolina z vseh strani. Zaščito po potrebi obnavljamo (na primer po hudem nalivu). Raziskave so pokazale, da ose sadežev, zaščitenih s kaolinom, niso “videle” oziroma prepoznale in so jih zato pustile pri miru. Kaolin se uporablja v ekološki pridelavi in je povsem neškodljiv tako za rastline, živali in človeka. Pred zaužitjem sadež samo operemo, a tudi če bi kaolin zaužili, nam ne bi škodoval (uporablja se ga v kozmetiki, zobnih pastah itd). Karence kaolin nima.