Čez 5 tednov bodo na plano odpeketale plodovke (paradižnik, paprika, buče, jajčevec), zato je zdaj pravi čas, da zanje pripravimo visoko gredo, če je še nismo.
Visoke grede so starodavna orientalska kmetijska tehnika. Na Kitajskem jih poznajo in s pridom uporabljajo že tisočletja dolgo. Visoke grede so v sonaravnem kmetijstvu začeli uporabljati tudi drugod po svetu, saj na njih z manj truda pridelamo več.
S pridelovanjem zelenjave na teh gredah prihranimo prostor, dostop je lahek, zelenjava pa z veseljem uspeva. Organske plasti v sredini visoke grede med razkrajanjem oddajajo toploto, ta pa prija rastlinam, ki rastejo na površju. Poleg tega imajo dovolj hranil za bujno rast. Ideja je odlična še posebej za manjše vrtove, nasploh pa zaradi dobrega izkoristka prostora. Koristno porabimo različne organske odpadke z vrta (plevel, odrezke grmovnic in dreves, listje, odkos, …). Vse se da uporabiti koristno in preprosto, pa še prihranimo.
Prednosti visokih gred:
– zaradi svoje sestave na njih tudi v obdobjih močnejših padavin ne more zastajati voda, zaradi katere bi zelenjava slabše uspevala;
– lopatanje in obračanje zemlje ni več potrebno;
– na visokih gredah se spomladi zemlja ogreje prej kot na običajnih gredah, zato lahko začnemo sejati oziroma saditi prej;
– ker hodimo po potkah med gredami, zemlje ne moremo stlačiti ali poškodovati rastlin;
– zaradi zvišanih gred se nam pri delu na vrtu ne bo moglo zgoditi, da bi po nesreči stopili ali sedli na zelenjavo;
– del je lažje tudi zato, ker se manj sklanjamo;
– visoke grede so lepe tudi na pogled.
Visoka greda naj bo široka cca 120 do do 150 cm in visoka 90 do 120 cm. Dolžina je poljubna. Najbolj pogosto so grede dolge do 3 m, da nimamo težav s tem, kako jih obiti. Postavimo jo v smeri sever-jug, da bo enakomerno osončena. Potke med gredami naj bodo široke vsaj 30 cm.
S količki in vrvicami označimo prostor, na katerem bomo postavili visoko gredo, nato pa z lopato odstranimo rušo. S pomočjo lopate režemo kvadratne kose, ki jih zlagamo na kup. To je pomembno zato, ker jih bomo ponovno uporabili. Izdelava:
– travno rušo odstranimo v kosih in shranimo v bližini
– postavimo okvir visoke grede (običajno je to les, veliko trajnejša pa je betonska visoka greda, ki je sestavljena iz robnikov in temeljev za robnike)
– na dno nasujemo zdrobljene olesenele odpadke in nasekane šibe (za drenažo, plast naj bo visoka do 50 cm)
– na to položimo izrezane kose travne ruše, ki o obrnemo narobe
– potem naložimo plast vlažnega listja, še bolje pa eno leto stare listovke
– lahko (ni pa nujno): 5 cm ovčje volne ali na kose raztrganega kartona
– 10 do 20 cm debelo plast komposta (zrel rastlinski kompost ali skompostiran gnoj ali oboje)
– 20 cm zemlje
– nazadnje dodamo še 5 cm debelo zastirko iz zrelega komposta (rastlinski ali živalski vir).