Obstaja veliko načinov, kako povečati odstotek kalivosti semen, kako jih okrepiti in zaščititi pred boleznimi. Pomagamo si lahko z namakanjem v različnih čajih, v raztopini QR Zeliščnega aktivatorja ali v z vodo pomešanem Biooglju kompleks. Za sedanje zimsko obdobje je zanimiva metoda stratifikacije semen.
Stratifikacija semen je postopek, s katerim simuliramo takšne pogoje, kot jih je seme navajeno v naravnem okolju in so zanj najbolj optimalni, da uspešno skali. S stratifikacijo simuliramo hladno in vlažno zimsko obdobje, ki seme pripravi na za kaljenje ugodne spomladanske pogoje. Stratifikacijo uporabljamo za pripravo semen dreves, grmov in trajnic (jaz ga bom vsekakor za seme japonskega šipka, ki sem ga prinesla iz Rotterdama). Seme mora biti na hladnem (temperatura od 1 do 3 °C) za obdobje enega do treh mesecev.
Stratifikacija koristi predvsem trajnicam. Ugodno vpliva na kalivost ostrožnikov in vijolic, tudi v primeru, ko sadike nato gojimo v zaprtih prostorih. Odstotek kalivosti bo s stratifikacijo večji. Enako velja za seme solate, ki postane neaktivno pri visokih temperaturah, pa tudi za semena dreves, npr. za orehe in jablane. Semena dreves in grmovnic, ki prezimijo zunaj, na prostem, nujno potrebujejo neko obliko stratifikacije. Enako velja za trajna zelišča, pa tudi za mak. Zanimivo pa je, da semen rabarbare in jagod ni potrebno stratificirati, saj postopek ne poveča odstotka kalivosti njihovih semen.
Seme najlažje shranimo v hladilniku, v posodi, napolnjeni z vlažno zmesjo zemlje za sajenje. V zimskih mesecih ga lahko shranimo zunaj, spravljenega v zaprti plastični vreči ali v koritu, zaščitenem s pregrinjalom, tudi tukaj v mešanici zemlje za sajenje.
Zemlja mora biti med postopkom stratifikacije rahlo vlažna, posoda ali vrečka pa ne povsem zaprta, da se ne razvije plesen. Vsebino redno pregledujemo, da preprečimo razvoj plesni.
Uporabimo mešanico zemlje za sajenje 1:3 (npr. 1 del Komposta z bioogljem za sadike in 3 dele presejane vrtne zemlje). Korita s posejanimi semeni dobro zaščitimo pred izgubo vlage in prenizkimi temperaturami tako, da jih zavijemo v vreče in zaščitimo s koruznico, slamo ali starimi odejami. Shranimo jih zunaj, a v zavetno lego, stran od prepiha, vetra in direktnega sonca. Korita in lonce s semeni, ki jih stratificiramo, postavimo zunaj v decembru ali januarju, in jih tam pustimo vse do zgodnje pomladi. Vsake toliko preverimo, da se zemlja ni osušila – biti mora vlažna, a ne mokra.
Seme, ki ga stratificiramo zunaj, je lahek plen miši in ptičev, lahko nam zgnije ali propade zaradi plesni (daleč od oči je daleč od srca – zlahka se nam zgodi, da pozabimo nanj). S tega stališča je veliko bolj varno stratificiranje semen v hladilniku. Seme damo v zmes zemlje in komposta, v odprto ali preluknjano vrečko ali v plastično posodico, ki ni povsem tesno zaprta.
Če se nam ne da ukvarjati s tem postopkom, bo za večino semen dovolj dobro že to, da vrečko s semeni pred sejanjem za nekaj tednov shranimo v hladilniku na temperaturi od 1 do 3 °C. Izjema je seme fižola: slednje pred sejanjem shranimo v zamrzovalnik za 24 do 48 ur. Pa ne zgolj zaradi stratifikacije, pač pa tudi zato, da uničimo škodljivce, ki bi jih lahko z okuženim semenskim materialom prenesli na naš vrt.
Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta, decembra 2019.
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: