Pred nekaj dnevi me je poklicala gospa, ki si je zadala nalogo, da povrne rodovitnost svojemu vrtu. Pregledala je spletno stran www.gajin-vrt.com, prebrala veliko člankov in našla različna mnenja na spletu, kako naj se zadeve loti. A bolj ko je brala, več težav je imela z odločitvijo, kaj bi bilo za njen vrt najboljše. Zato me je poklicala.
Na nekoč zelo uspešnem vrtu je pridelala vsako leto manj, pojavilo se je tudi vse več težav z boleznimi in škodljivci. Na njem so namesto zaželene zelenjave začeli rasti trdovratni pleveli. Zanimalo jo je, kaj menim o rešitvi, ki jo je našla v nekem članku: ves vrt prekrijemo s kartonom, s kateri zatremo plevele, nato pa nanj nasujemo debelo plast komposta, v katerega nato sejemo in sadimo zelenjavo.
Drži, to je en od načinov, s katerim lahko dokaj hitro in preprosto na novo zastavimo vrt. Vendar ji ga v njenem primeru nisem priporočila. Prvič, nad kartonom nisem posebno navdušena; če že, bi za zastiranje zapleveljene podlage raje uporabila naravne snovi (npr. slamo in seno). Poleg tega mi ideja, da bi s kartonom naredili bariero med novim in starim rastnim medijem ni bila všeč. Tudi to, da bi potrebovala res velike količine komposta, ki bi ga nasula na karton, predstavlja določen minus. Ideja, da bi zaprla podlago, mi ni bila všeč tudi zato, ker je bila ta podlaga nekoč očitno uspešen vrt – ni šlo za zastrupljeno ali mrtvo podlago, zgolj utrujena in izčrpana je bila. In pleveli, ti pionirski nosilci življenja, so se tam naselili zato, da bi zemlji povrnili izgubljene snovi, izgubljena hranila in tudi življenje in ne zato, da bi nagajali lastnici vrta. Razumem, da ji niso bili všeč, da so bili nebodigatreba in nepotrebna nadloga. A ko dojamemo, zakaj se določen pojav pojavi, ukrepamo s povsem drugačnim izhodiščem. In zato pogosto tudi veliko bolj razumno in zato tudi bolj učinkovito.
Iz vseh teh razlogov ji uporabe kartona nisem priporočila. Menila sem, da bi bila za obnovo njenega utrujenega vrta bolj primerna druga metoda, ki ni tako drastična, zato pa je cenejša in bolj učinkovita.
Predlagala sem ji, da obstoječe zemlje ne bi zatirala, zapirala, zablokirala dostopa do nje, pač pa naj:
– populi (že sedaj, pred pomladjo) vse najbolj vidne plevele;
– vrtne grede zastre z debelejšo plastjo komposta (5 do 10 cm), tega pa s tanjšo plastjo naravne zastirke (seno ali slama);
– kasneje (spomladi) ob sejanju in sajenju v sejalne jamice in jarke sproti in vsakič doda Biooglje-aktivator zemlje.
Na ta način bo vrt nahranjen, zaželena zelenjava bo imela dovolj hranil in bo uspešno rastla. Težav s pleveli bo v tako nahranjeni zemlji postopoma čedalje manj; sami od sebe bodo odšli, saj ne bodo več potrebni.
Gospa me je vprašala tudi, kaj menim o tem, da bi na grede dodala t.im gobji kompost. Ključno pri vsakem dodajanju katerega koli dodatka na vrt je odgovor na dve vprašanji: kakšna je zemlja, ki ji dodatek dodajamo, in kakšne lastnosti ima dodatek. Gospa je že imela podatek o pH vrednosti njenega vrta: bil je okoli 7. Nevtralen pH ustreza večini zelenjave (podatke o tem lahko preberete tukaj); ključno pri tej odločitvi pa je, kakšen je pH komposta iz gob? Če je kisel, in če bi ga dodali precej, bi lahko zrušil prijetno blag pH vrtne zemlje, kar seveda ne bi bilo dobro. Tukaj je torej odgovor na to vprašanje: poznati moramo lastnosti dodatka in lastnosti osnove, da lahko predvidimo, kakšen bo končni izid.
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: