Metodo Kitajskih dvignjenih vrtov kot vse dobre ideje najdemo na vseh koncih sveta, zato ima še dve drugi imeni: Francoska intenzivna metoda in Biodinamična francoska intenzivna metoda. Zelo priljubljena je na Kitajskem (kjer ima najdaljšo, večtisočletno tradicijo), v Franciji in v ZDA (kamor so jo prinesli Evropski in Kitajski priseljenci).
Za vse s polži okužene vrtove je ta metoda boljša od metode visokih gred, kjer se lahko polži skrijejo v okvirjih in zidovih. Razlika med Kitajskimi dvignjenimi vrtovi in Visokimi gredami (Hugelkultur) je tudi v tem, da grede na Kitajskih dvignjenih vrtovih z leti rastejo, medtem ko se visoke grede sčasoma posedajo.
Po tej metodi pridelamo do 4 x več, kot če gojimo zelenjavo v vrstah na klasičnih gredah, po začetni pripravi pa imamo tudi veliko manj dela. Kitajska metoda intenzivnega vrtnarjenja je zasnovana tako, da kar najbolje izkoristi zrak, zemljo in vodo ob najmanjšem možnem vložku dela. Ko so Kitajske dvignjene grede enkrat zasnovane, so trajne. V njih nikoli ne zastaja voda, ni jih treba orati ali lopatati. Ker se segrejejo hitreje, kot okoliška področja, lahko vanje sadimo in sejemo prej.
ZELO POMEMBNO!
Hoditi smemo samo po potkah med gredami, nikoli ne stopimo na gredo, da ne potlačimo zemlje. Korenine tako ostanejo nepoškodovane in zlahka rastejo, grede pa ostanejo zračne (kar olajša delo bakterij, ki fiksirajo dušik iz zraka, da ustvarjajo hranilne snovi iz zraka v zemlji).
Kitajci so za pripravo in obdelovanje svojih dvignjenih vrtov izumili celo paleto orodij – za vsako delo posebej – a tudi če vsega tega nimamo, bomo Kitajsko dvignjeno gredo zlahka naredili že z lopato, vilami in grabljami.
Greda je lahko široka samo toliko, da lahko z roko zlahka dosežemo njeno sredino. Kitajske grede so običajno široke od 1,2 do 1.5 m in pravokotne. Vendar pa so lahko tudi kvadratne, trikotne, v obliki polmeseca ali kakršnekoli oblike, da je prostor kar najbolje in kar najlepše izkoriščen (ker je tudi všečnost očem pomembna).
KAKO PRIPRAVIMO KITAJSKO DVIGNJENO GREDO
- Širina grede je od 1,2 do 1,5 m, dolžina pa od 3 do 6 m. Premajhne grede ne omogočajo dovolj stabilne mikroklime, zato, če le lahko, ne delamo manjših oziroma krajših gred.
- V tla zapičimo štiri kole, da označimo, kje bodo vogali grede. Okoli kolov lahko napeljemo še vrvico, da bo delo lažje.
- Po gredi nikoli ne hodimo brez podlage, tudi med njeno pripravo ne. Med delom stojimo na deski ali leseni plošči, da se teža enakomerno porazdeli po večji površini in ne tlačimo zemlje s čevlji.
- S ploščatimi vilami zrahljamo tla in jih rahlo dvignemo.
- Morebiten plevel odstranimo s čim več koreninami. Med delom odstranjujemo kamne in korenine. Kamne shranimo za tlakovanje poti.
- Po gredi potresemo obogateno biooglje (Biooglje kompleks, od 250 do 1000 g na m2; količina je odvisna od tega, v kakšnem stanju je zemlja – rodovitno z bioogljem ohranjamo rodovitno, iztrošeno moramo pozdraviti).
Primer
3 m dolga greda : potrebujemo od 1,125 kg do 4,5 kg Biooglja kompleks
6 m dolga greda: potrebujemo od 2,25 do 9 kg Biooglja kompleks. - Po tleh potresemo plast kompostiranega gnoja ali komposta (Francozi najraje uporabijo konjski gnoj).
- Začnemo kopati jarek (na eni od krajših stranic grede). Jarek je širok in globok po 25 cm.
- Zemljo, ki smo jo izkopali, damo v samokolnico ali vedra.
- Zemljo na dnu izkopanega jarka globoko zrahljamo s ploščatimi vilami.
- Poleg prvega izkopljemo naslednji jarek. Izkopano zemljo stresamo v prvi jarek.
- Ko je drugi jarek izkopan, zemljo na dnu jarka prerahljamo s ploščatimi vilami.
- Nadaljujemo s kopanjem jarkov, dokler ne pridemo do konca grede. V zadnji jarek nasujemo zemljo iz samokolnice ali veder.
- Zemljo s področij, kjer bodo potke med gredami, nasujemo na vrh grede. Potke tlakujemo s kamni, ki smo jih med delom izkopali.
Kaj je še pomembno …
Grede prelopatamo samo prvič, nato nikoli več. Gnoj ali kompost naslednje leto potresemo samo po vrhu grede, lahko ga dodamo v sadilne jarke in jame, ostalo delo prepustimo rastlinam in deževnikom. Zelo pomembno je, da po gredi nikoli ne hodimo, ne mi, ne kdorkoli drug, saj bo sicer ves trud zaman! Zemljo moramo ohraniti rahlo, živo in zračno. Poti med gredami naj ne bodo preozke. Avtorji svetujejo vsaj 30 cm široke. Še bolje je imeti širše potke, saj za vožnjo s prikolico potrebujemo potke, široke vsaj 45 cm.
Kako sadimo?
Na Kitajske dvignjene grede sadimo rastline v gnezda ali v trikotnike. Tako nastanejo tesno zasajene diagonalne vrste. Tudi to je eden od razlogov, da na teh gredah pridelamo do 4 x več kot na običajnih klasičnih vrtnih gredah. Večina rastlin ima raje rahlo prst, kot pa zbito. Izjema so križnice in čebula. Njim ugodimo tako, da jih posadimo nekoliko globlje in prst po sajenju potlačimo z rokami.
Primeri sajenja za gredo, ki je na vrhu široka 90 cm*:
– v eno vrsto sadimo: kumare, cukete, buče;
– v dve vrsti sadimo: zelje, brokoli, paradižnike, paprike, jajčevce, grah, fižol, koruzo;
– v štiri vrste sadimo: česen, por, mlado čebulo.
*v širšo gredo lahko posadimo sorazmerno več vrst zelenjave
Poglejte še posnetek priprave Kitajske dvignjene grede: