Najboljša zastirka je: zrel kompost. Zakaj? Zato:
- Ker lahko sejemo/sadimo neposredno vanj, zemlja, ki jo z njim zastremo, pa pod njim ostaja nedotaknjena in sčasoma čedalje bolj živa in rodovitna.
- S kompostom zastrte zemlje ne obračamo, ne lopatamo niti je kako drugače ne vznemirjamo. Zato tudi plevelov, ki spijo v njej, ne moremo zbuditi tako, kot jih, kadar zemljo obrnemo.
- S kompostom zastrta zemlja je polna koristnih mikroorganizmov, ki pomagajo rastlinam pri oskrbi s pomembnimi hranili in vlago.
- Tudi iz komposta bo seveda še zrastel kakšen plevel, a ga iz rahle strukture zlahka odstranimo. Majhne spulimo z roko, nekoliko večje pa s pomočjo Ho-mija (malo korejsko vrtno kopje).
- Pod kompostno zastirko zemlja ne bo zbita. Rastlinam to zelo ustreza, saj v takšni lažje rastejo.
- Dobro bo tudi odvodnjavanje, voda ne bo zastajala.
- Na splošno rastline bolje rastejo v zemlji s čvrsto strukturo kot v zelo rahli, ki jim ne nudi opore in prehitro izgublja vlago.
- Kompostna zastirka na vrtu brez prekopavanja je najboljša rešitev za ilovnato zemljo. Vsi, ki imate takšno zemljo, veste, da je zelo težko spremeniti njeno strukturo. Vanjo lahko vkopljemo še tako velike količine kremenčevega peska in organskih snovi, pa te nekakšen čudežen način sproti izginjajo. Ob uporabi komposta za zastirko ilovnata zemlja veliko hitreje spremeni svojo strukturo. Deževniki in drugi prebivalci zemlje lahko pod varno zaščito iz komposta izboljšajo njeno strukturo. Ilovnata zemlja je za to zastirko prav idealna, saj vsebuje veliko mineralov in zadržuje vlago.
- Pod zastirko iz slame ali sena se radi zaredijo polži, tukaj tega problema ni. Tako zastrte grede bodo videti gole, a v resnici imajo zastirko – kompost.ki ščiti zemljo pod njo.
- Kaj pa poti med gredami? Na potke med gredami nasujemo nekaj cm žaganja, listovke, sena ali lubja.
Nasveti za začetnike
Kako začnemo, če nimamo izkušenj? Ne glede na to, kaj vam bo kdo rekel, je dejstvo, da lahko sejemo in sadimo naravnost v kompost (pod pogojem, da je ta seveda povsem zrel). Če ste se letos šele lotili vrta, začnite z malim. Dovolj bo ena sama greda, velika 1,2 x 2,4 m, dobro nahranjena in izkoriščena. Veliko bolje je temeljito zasaditi majhno področje, kot sabo izkoristiti veliko.
Pred nanosom kompostne zastirke zemlje ne prelopatamo, niti komposta kasneje ne vdelamo v tla. Kompostno zastirko zgolj pustimo ležati kot plast na zemlji. To je najboljši način, da oživimo tla, saj vzpodbudimo razvoj življenja v tleh.
Kdaj lahko sejemo ali sadimo na gredem zastrte s kompostno zastirko? Če smo nasuli 10 do 15 cm debelo plast, se lahko dela lotimo takoj. Kadar v vrt predelujemo nov kos parcele, npr. travnik z močno rastjo, lahko tla najprej prekrijemo s kartonom in šele na to natresemo kompost.
Kakšen kompost uporabimo? Uporabimo lahko živalski gnoj, ki se je kompostiral vsaj pol leta ali več, domači kompost (rastlinski), listovko ali kupljen kompost, ali kombinacije vsega tega. Komposte, ki vsebujejo grude ali kepe, pred uporabo presejemo, grude pa čim bolj razdrobimo.
Ko s kompostom zastiramo prvič in na vrt uvajamo sistem brez lopatanja, na grede nasujemo 10 do 15 cm komposta. V naslednjih letih bo dovolj, če bomo na grede enkrat letno nasuli 3 cm komposta. Dodamo ga lahko kadarkoli. Če imamo domači živalski ali rastlinski kompost poln večjih kep ali grud, ga nasujemo v jeseni, da se do pomladi že nekoliko razdrobi. Spomladi pa nanj nasujemo še plast presejanega komposta, da bomo lahko vanj sejali tudi drobna semena.
Jesen je odličen čas tudi zato, ker je zemlja še topla, večino pridelkov pa smo že pobrali z gred. Kompost tako lažje dodamo na grede.
Če nimate možnosti dobiti že skompostiran živalski gnoj (zrel, skompostiran živalski gnoj je videti kot temna zemla), nabavite takšnega, kot pač lahko in ga na kupu nekje na robu parcele, po možnosti pokritega, do konca skompostirajte doma. Če se boste dela lotili še pred letošnjim poletjem, boste v jeseni že lahko zastrli svoje grede s kompostom in si čestitali, da vam teh gred nikoli več ne bo treba prekopati.
Uporabimo samostojno ali mu za še boljši učinek dodamo 10 % obogatenega biooglja za oživljanje zemlje Biooglje – aktivator zemlje.
20 l (cca 14,5 kg) = 10 €
Cena: 10 €
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline:
Pozdravljeni, pišete: “Pod zastirko iz slame ali sena se radi zaredijo polži, tukaj tega problema ni. /…/ Na potke med gredami nasujemo nekaj cm žaganja, listovke, sena ali lubja.” Če se polži radi zaredijo pod senom, potem problem ostaja, ker so z njim prekrite potke, ali ne? Kakorkoli, sama že nekaj let prekrivam grede in potke z res debelo plastjo sena ali slame (spodaj pa kartonov) po metodi Ruth Stout, pa nimam nič več polžev kot prej (kot je v svoji knjigi Gardening Without Work navedla tudi Ruth) – tj. imam jih zelo malo in jih lahko sproti odstranim. Plevelov pa praktično ni in zalivanja zelo malo (lani poleti sem zalila 2x, a takrat temeljito). Seveda pa neposredno na vrtno prst, ki je ne obračam, dodajam zrel kompost, tako kot opisujete. Hvala za vsa spoznanja, ki jih delite!