Ko vrtno zemljo preobrnemo, zbudimo speča semena plevelov. To je tudi eden od razlogov, zakaj ni dobro temeljito prelopatati zemlje. Delo na zemlji je kot budilka za speča semena v tleh. Bolj ko je naše delo “glasno” (beri: bolj ko je poseg v tla grob), več se jih bo zbudilo. Tudi zato je zemljo bolje zgolj zrahljati. Z globokim oranjem ali lopatanjem zbudimo več spečih semen in tudi tista, ki ležijo globlje v tleh.
Povsem se temu, da bi speče seme plevelov zbudili, ne moremo izogniti. Vsako delo na vrtu, s katerim v tla spravimo toploto in zrak, torej tudi zgolj rahljanje tal, prebudi speče v tleh.
V industrijskem kmetijstvu in vrtnarstvu se s temi težavami ne ukvarjajo kaj dosti. Tla najprej temeljito preorjejo (in s tem načnejo ali celo trajno poškodujejo ravnovesje v njih), nato pa za prebujene plevele uporabijo herbicide.
Zakaj vse je to slabo, gotovo že veste.
Rešitev je zelo preprosta: vrtna tla za setev pripravimo vnaprej, en ali dva tedna preden se lotimo sejanja oziroma sajenja. Po pripravi tal bodo iz semen, ki so zimo prespala v tleh, kmalu pognali pleveli; a nas to ne bo motilo, ker ne bodo konkurenca našim rastlinam, ki še ne bodo posejane. Čez teden ali spodkopljemo in populimo pognale plevele in posejemo naše seme. Populjene plevele lahko odnesemo na kompost (nimajo še semen) ali jih uporabimo za rahlo zastirko posejanih tal. Tako minerali, ki jih vsebujejo, ne bodo izgubljeni in se bodo vrnili nazaj v tla.
Nekaj plevela bo kasneje gotovo še pognalo, a večine, vsaj najbolj neučakanih in hitrih plevelov, smo se na ta način znebili. Predvsem pa nam ne bo treba opravljati najbolj zoprnega pletja, to je pletja med čisto majhnimi posevki, ki je zelo naporno opravilo in med katerim zlahka populimo ali poškodujemo svoje sejančke.
Drug način za preprečevanje konkurence našim posevkom lahko uporabimo pri sejanju korenja in pora. Za oba velja, da zelo dolgo kalita in ju plevel zlahka prehiti. Sejemo ju skupaj, ker sta dobra prijatelja. Po sejanju njuno gredo prekrijemo, da svetloba ne more do tal. Plevel, ki bi ju lahko prehitel, pomanjkanje svetlobe zatre. Pod pregrinjalo moramo stalno kukati, da ne zamudimo časa, ko bosta por in korenček končno pognala. Takrat pregrinjalo odstranimo in jima pustimo uživati na soncu in zraku.