Običajno velja, da pod drevesa ne sadimo drugih rastlin. Še več, tudi vse, kar tam raste, bi morali odstraniti, kolobar okoli drevesa redno čistiti in ga puščati povsem praznega.
Tak vidik je logičen z vidika potreb drevesa, ki mu, če iz njegove neposredne bližine odstranimo konkurenco, nihče več ne krade hranil. Če pa pogledamo z vidika družabnega življenja, bo takšno drevo osamljeno (menim, da tudi rastline potrebujejo družbo) in brez tistih koristi, ki bi mu jih lahko zagotovili dobri sosedje. Pod velikimi in mogočnimi drevesi le malokaj uspeva, saj sonce in dež zaustavi gosta krošnja. Pod zračnimi in nežnimi krošnjami sadnih dreves, ki rastejo v naših sadovnjakih in vrtovih, pa se gotovo najde primeren prostor za rastline, ki se tam ne le dobro počutijo, pač pa drevesu tudi koristijo, privabijo koristne žuželke in mu pomagajo zagotoviti potrebna hranila.
Pomembno:
- Za sajenje izberemo čim manjše sadike.
- Sadike sadimo v jamice, vsako sadiko v svojo sadilno jamico. Na ta način najmanj poškodujemo korenine drevesa. Ne prekopljemo vse površine pod krošnjo! V vsako jamico nasujemo kompost. Nazadnje dodamo tanko plast zastirke (lahko kompost, lahko pa listovko ali suho seno, samo toliko, da so tla rahlo pokrita).
- Posajene rastline moramo zalivati, saj krošnja zadržuje dež.
- Sadimo skromne, nezahtevne (glede hranil) rastline, ki z drevesom ne bodo tekmovale.
- Ne sadimo velikih, visokih ali invazivnih rastlin, ki bi »izrinile« drevo.
- Sadimo rastline, ki so dobri sosedje drevesom, ki služijo kot živa zastirka in obogatijo zemljo.
- Upoštevamo razpoložljivi prostor in ne pretiravamo. Manj je več.
- Nikakor ne smemo pokriti tal okoli drevesa s kartonom, da bi nanj nasuli zemljo za sajenje ali kompost. Dreves nikoli ne zasujemo s kompostom, še posebej ne s t.im. »drevesnim vulkanom«, ko okoli debla nasujejo kopo komposta. Nikoli ne sestavite visoke grede okoli debla. Drevesa dihajo s površinskimi koreninami, zato smo pri zasipavanju in sajenju dodatnih rastlin zelo previdni. Zasuta drevesa začnejo hirati in na koncu odmrejo. Ko okoli debla na debelo nasujemo kompost, zemljo ali zastirko, zadušimo korenine in preprečimo dostop kisiku. Zaradi tega bodo korenine in spodnji del debla ob vznožju propadle. Imeli boste sicer lepo cvetlično gredo, a že čez nekaj let drevesa ne bo več.
- Ob obrezovanju lahko odstranimo nekaj spodnjih vej, da bo pod krošnjo več svetlobe. Tudi manj zahtevne rastline imajo določeno potrebo po svetlobi.
Primerne rastline za sajenje pod sadno drevje:
- Narcise posadimo v krogu okoli debla, vsaj 15 cm stran od debla.
- Gabez: njegove korenine rastejo globoko v tla in iz globine na površje prinašajo minerale in hranila. Ker je zelo trdoživ, bo premagal plevele. Sveže natrgan gabez služi kot z dušikom bogata zastirka.
- Ameriški slamnik: zelo na sušo odporna rastlina je zato primerna za sajenje pod krošnje dreves. S pomočjo globokih korenin pomaga drevesu zagotoviti hranilne snovi.
- Volčji bob: zelo lepo cveti in je stročnica, ki koristi tlom.
- Ognjič privlači opraševalce, odganja nematode v zemlji in druge škodljivce nad njo. Sam se zaseje, zato ga ne bo treba vsako leto znova sejati.
- Ožepek je privlačno zelišče z grenkim okusom, ki odganja škodljivce. Je odličen sosed sadnemu drevju, trti in jagodičevju.
- Drobnjak: trajnica s privlačnimi cvetovi, ki izvira iz Severne Amerike, privablja čebele in druge opraševalce in odganja škodljivce. Enako velja za česen.
- Sivka zelo lepo diši, a le nam – škodljivcem ni všeč in gredo raje stran. Podobno velja za rožmarin, oba privabljata opraševalce. Koromač privablja parazitske ose, ki so koristne, ker pomagajo nadzirati populacijo škodljivcev. Koper, meta, bazilika in koriander imajo podobne učinke, pa še v kuhinji jih bomo z veseljem uporabili.
Članek je bil objavljen v spletnih Novicah iz Gajinega vrta, ki izidejo en- do dvakrat mesečno.
Če bi radi pregledali še druge članke ali/in se naročili na Novice, kliknite TUKAJ.
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: