Kaj je Terra preta?

V porečju Amazonke so španski konkvistadorji v 16. stoletju odkrili bogato civilizacijo. Šele več stoletij kasneje, v drugi polovici preteklega stoletja, so med raziskovanjem te pokrajine odkrili predele močno rodovitne prsti, ki so bili med seboj povezani s potmi. Predeli izjemno rodovitne zemlje so bili pravilnih oblik, v njih pa so našli koščke keramike in kosti, kar kaže na njihov antropološki izvor. Zemlja tam je zelo temna in bogata s humusom. Plast humusa je običajno debela zgolj nekaj cm, tam pa je bila debela cel meter ali celo dva. Nikakor se ni izčrpala, kljub stalni uporabi za pridelavo rastlin. Ta črna, izjemno rodovitna prst, je dobila portugalsko ime Terra preta (port. črna zemlja).

Njene originalne ključne sestavine so zrel kompost, biooglje (po mnenju mnogih njena najpomembnejša sestavina), zdrobljena keramika in kamenine.

Za nastanek Terre prete pa ni dovolj le, da tla obogatimo z ogljikom (ki ga zagotavlja biooglje), ampak tudi z različnimi hranili. Domorodni prebivalci Amazonije so to dosegli s pomočjo popolnega recikliranja, v katerem so uporabili praktično vse ustrezne razpoložljive vire. Vsi odpadki, ki so nastali v naseljih – od človeških iztrebkov do živilskih odpadkov, vrtnih odpadkov, koščic, ostankov kosti in drugih živalskih odpadkov – so bili redno nanašani na visoke grede skupaj z ostanki iz proizvodnje biooglja. Poleg teh sestavin so redno dodajali blato iz porečja Amazonke. Biooglje je delovalo kot goba, ki je ohranjalo vsebnost hranil v sicer izjemno prepustni zemlji. Rečno blato je zagotavljalo vedno nove zaloge mineralov in elementov v sledeh, medtem ko so ostanki rib in živali (kosti) prispevali predvsem kalcij in fosfor.

Vsi ti odpadki so bili odloženi bodisi neposredno na tla ali pa so bili najprej začasno shranjeni v gomili in so bili pred uporabo najprej skompostirani. Zaradi dodanega biooglja izgub hranil skoraj ni bilo, zato so bila tako negovana in vzdrževana tla skozi stoletja vse bolj bogata s hranili.

Terra preta ima neverjetno lastnost: tako zelo je živa, da deluje kot živ organizem in se sama reproducira. Terro preto se, vse odkar vemo zanjo, trudimo poustvariti. Kdo si ne bi želel imeti takšne zemlje? V podjetju Sonnenerde so ustvarili odličen približek, Terra preta 90 %, ki je v skladu z raziskavami le za 10 % slabši od svoje izvirne vzornice.

V številnih poskusih je bilo potrjeno, da lahko v tako negovani zemlji dosežemo zelo visok pridelek do 25 kg zelenjave na m2 – brez gnojenja in brez zaščite pridelka. Ta visoka plodnost se z leti ne zmanjšuje, ampak dejansko ostaja nespremenjena.

Poleg tega je ta zemlja skladišče ogljika, zato z njenim nakupom in uporabo aktivno zaščitite podnebje. Ogljik iz biooglja ostane v zemlji stabilen skozi več stoletij; kadar z njim ravnamo pravilno (zastiranje), pa se v tej zemlji povečuje količina humusa (in s tem tudi ogljika).

Raziskave, izvedene na univerzi Martina Lutherja v Halle-Wittenbergu, ki jih je izvedel znani raziskovalec Terra prete prof. Dr. Bruno Glaser, so primerjale učinkovitost različnih substratov z bioogljem. Izsledki so pokazali, da je izdelek podjetja Sonnenerde v primerjavi z ostalimi testiranimi prinesel najboljše rezultate. V poskusu s pšenico in koruzo kot testnimi rastlinami so, v primerjavi z najboljšim substratom konkurence, izmerili dvakrat večji pridelek. Tudi Terra preta 90 % je bila v primerjavi z običajnimi substrati na osnovi šote veliko boljša.

Univerza Martina Lutherja Halle Wittenberg
06120, Halle Bodenbiochemie,
von-Seckendorff-Platz 3

Vir: http://www.landw.uni-halle.de/prof/bodenbiogeochemie/