Kaj je najboljše, ko gre za Kaolin?

Kaolin ima veliko odličnih lastnosti: primeren je za ekološko pridelavo sadja in zelenjave, škodljivcev ne pobija, pač pa jih odganja (in so zato koristne žuželke varne na našem vrtu tudi, ko se ukvarjamo s škodljivci), ščiti rastline pred škodljivci, nima karence, zaščiti rastline pred vročinskim šokom in sončnim ožigom, krepi rastlinsko tkivo . . .

Ima pa še eno prednost, ki se mi zdi od vseh še najbolj dobrodošla za nove in stare vrtnarske mačke: ko gre za Kaolin, nam ni treba nujno vedeti, kdo nam dela škodo. Za ostale pripravke (vključno z večino homeopatskih pripravkov) velja, da to moramo vedeti – saj sicer ne bomo izbrali pravega. Škodljivce je pogosto težko določiti, ker se skrivajo, so majhni, zmuzljivi, ali pa se rastlin lotijo šele, ko nas ni v bližini – na primer v nočnih urah.

Ne glede na to, kdo naš škodljivec je, ali ga poznamo, ali ne, in ne glede na to, ob katerih urah se loti našega vrta, bo Kaolin učinkovito zaščitil rastlino, saj škodljivcu njegov okus po kredi ne bo všeč.

P.S. Uporaben nasvet: večje rastline in nasade (npr. sadovnjak ali vinograd) zaščitimo s škropljenjem s Kaolinom, ki ga dodamo vodi (100 g Kaolina na 10 l vode). Kadar pa se nam mudi in bi radi na hitro zaščitili le nekaj rastlin, si lahko pomagamo tako, da Kaolina ne raztopimo v vodi, pač pa po rastlini enakomerno potresemo suh Kaolin – podobno, kot s sladkorjem v prahu potresemo krofe ali flancate.

Na fotografiji so listi kapusnic, ki sem jih zaščitila kar s suhim Kaolinom. Odlično se jih je oprijel in učinkovito zaščitil pred kapusovim belinom.