Posadimo sadike zimske solate, mehkolistne in krhkolistne sorte. Jedli jih bomo naslednje leto, spomladi. Sadike lahko sadimo do druge polovice oktobra. Sadike zimske solate pred mrazom zaščitimo s kopreno. Še bolje je, če jim postavimo tunele, ki jih ob lepem sončnem vremenu odpremo, da se gredice lahko prezračijo.
Motovilec
Za zimsko in zgodnje spomladansko pobiranje posejemo motovilec. Tudi tega zaščitimo s kopreno. Sejemo ga v vrstice z 20 cm razdaljo, kar povprek, ali pa v gnezda. V vsakem gnezdu je po nekaj semen, razdalja med gnezdi pa naj bo oprav tako 20 cm. Tako motovilec zraste v majhnih skupinicah in ga je lažje in hitreje nabirati. Zastirke med motovilec ne dajemo, saj nam bo otežila nabiranje in čiščenje.
Še zadnjič lahko posejemo rastline, ki jih preko sezone sejemo v dvotedenskih intervalih, da si zagotovimo vedno sveže mlade liste: rukolo, krešo (tokrat zimsko) in špinačo, ki vse rastejo zelo hitro. Vse tri so rastline hladnejšega obdobja. Zaščitimo jih s tuneli. Režemo jih še v pozno jesen, rukolo in zimsko krešo pa lahko celo vso zimo; spomladi bodo rastline iz koreninic v tleh ponovno odgnale.
Rukolo sejemo podobno kot motovilec, torej povprek, v vrste ali v kupčke. Že čez mesec in pol bo godna za rezanje. Režemo jo lahko še pozno v jesen. Odporna je na nizke temperature, zato bodo korenine zimo preživele na gredah, spomladi pa ponovno odgnale. Poznamo divjo rukolo ali tankolistni dvoredec (Diplotaxis tenuifolija) in vrtno rukolo (Eruca coltivata). Če imate rastlinjak, ju lahko sejete preko celega leta.
Tudi zimska kreša, ki se od vrtne razlikuje po velikih in širokih listih, dobro prenaša mraz. Zaščiteno s tunelom lahko režemo ali obiramo liste preko cele zime.
Špinača je odlična za jesensko gojenje, saj ima raje nižje temperature in več vlage. Pobiramo jo lahko vse do novembra, oziroma do prvih zmrzali. Prezimila bo na gredah, spomladi, ko se bo otoplilo, pa ponovno odgnala. Pred začetkom poletja jo poberemo, saj bo drugače hitro pognala v cvet.
Za naslednjo pomlad že sedaj posejemo kitajsko listno zelenjavo, ki dobro prenaša mraz (Mizuna, Pak Choi, Red Giant, Tatsoi in Grϋn im Schnee). Režemo lahko mlade liste, ali pa jih mesec po setvi presadimo, da rastline razvijejo večje rozete. Pobiramo jih preko cele zime.
Posadimo lahko sadike zimskega pora in kitajskega kapusa. Pridelek bomo pobirali od novembra do konca zime.
Stoletno čebulo oktobra presadimo v šopih po 5 rastlin skupaj. Od septembra do novembra sadimo čebulček Radar in Majski srebrnjak, ki dobro prenašata mraz. Maja se bomo lahko posladkali z mlado čebulo.
Tik pred zmrzaljo in/ali prvim snegom posadimo česen. Jeseni posajen česen je vedno lepši in debelejši od pomladanskega. Izberemo lepe in močne stroke, z nepoškodovano ovojnico, ki jih posadimo 2 do 3 cm globoko, med njimi pa naj bo 10 cm razmika. Jesenski česen bo dozorel istočasno s česnom, ki ga sadimo spomladi, vendar bo okusnejši in večji.
Vrta ne gnojim z živalskim gnojem, še posebej ne jeseni. Vsem rastlinam v sadilne jamice in jarke nasujem prgišče z mikroorganizmi obogatenega biooglja. Na ta način jih zaščitim pred okužbami in hkrati oskrbim s popotnico potrebnih hranil.
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: