Hugelkultur

Hugelkultur, ali po naše gomilaste grede, je starodavna kmetijska tehnika, ki posnema in v svojo korist uporabi naravne procese. Poznali in uporabljali so jo že pred več tisočletji.

Kaj potrebujemo za izdelavo?

• hlod padlega, odmrlega drevesa (enega večjega ali več manjših). Odlično je, če že trohni.
• listovko, slamo, seno, svež odkos.
• zrel kompost.
• zemljo.
• zastirko.

Postopek: določimo prostor za našo gomilasto gredo. S prostora odstranimo rušo. Izkopljemo vdolbino za hlod, da bo le-ta lahko do polovice ležal v tleh. Hlod obložimo z narobe obrnjeno rušo tako, da trava gleda navzdol, njene korenine pa navzgor. Na to plast naložimo plasti listovke, slame, sena ali odkosa, bogatega z dušikom, komposta in nazadnje še zemlje. Oblikujemo dolgo, debeli cigari podobno gomilasto gredo. Vsako plast dobro zalijemo preden naložimo novo.

Zakaj: na ta način pospešimo proces biorazgradnje in tako zagotovimo dolgotrajen vir hranil za svoje pridelke.

Prednosti hugelkultur:

• če je pravilno zgrajena, lahko gomilasta greda zdrži več kot 10 let.
• je izjemno stroškovno učinkovita.
• z njo se znebimo in hkrati koristno porabimo različen material s svojega zemljišča.
• vrtni zelenjavi zagotavlja obilico kompostirane organske snovi, s čimer odpravi potrebo po dodajanju različnih gnojil.
• postavimo jo lahko kamorkoli želimo: s pomočjo gomilastih gred lahko ustvarimo vrt tudi na sicer nerodovitni, slabi ali s toksini obremenjeni podlagi.
• zaradi oblike (gomila) je površina za sajenje večja, kot na klasični vrtni gredi.

Toda medtem ko ima hugelkultur številne prednosti, zaradi katerih je priljubljena izbira med permakulturniki, ima tudi nekaj slabosti, ki jih morate imeti v mislih, preden se lotite njene izdelave.

Slabosti:

• izdelava gomilastih gred zahteva precej časa in truda.
• ni vedno lahko najti vseh zalog, ki jih potrebujete. Hugelkultur predpostavlja, da živite na območju, kjer so hlodi, štori, drevesne veje in odmrlo listje takoj na voljo. Dejstvo pa je, da nima vsak na svojem posestvu velikega gozda. Če želite narediti Hugelkultur, pa nimate zalog pri roki, jih boste morali morda celo kupiti, kar nekako izniči namen.
• ker so te gomile tople in vlažne, lahko gostijo glodalce in žuželke. Pomembno je, da luknje v slojih hlodov in vej napolnite z zemljo, da se poljske miši, podgane in druge majhne živali ne bodo mogle naseliti vanje.
• paziti je treba pri izbiri hloda. Nekatera drevesa izločajo snovi, ki zavirajo rast rastlin.
• gomilasta greda ni primerna za monokulturo. Najbolje je, da posadite različne rastline, ki imajo različne potrebe po mineralih. Gojenje zelenjave s plitvimi koreninami, kot je redkev, skupaj z zelenjavo, ki ima globoke korenine, kot so šparglji, prav tako pomaga zmanjšati porabo hranil.
• vrh gomilaste grede je bolj suh kot njeno vznožje, kar moramo upoštevati pri oskrbi z vodo. Vrh je tudi bolj izpostavljen sončnim žarkom kot preostali del gomile, zaradi česar je izguba vlage tam večja. Teoretično bi lahko tam posadili zelišča, odporna na sušo, kot so rožmarin, sivka in žajbelj.
• za razgradnjo hloda na dnu gomilastih gred so potrebne bakterije in glive. Zlasti glive imajo ključno vlogo pri sprožitvi procesa razgradnje. Žal so te glive velike porabnice dušika, zato je pomembno, da je nad deblom dovolj debela plast materialov, bogatih z dušikom.
• ko začnejo materiali v vaši gomilasti gredi razpadati, se razpoložljivost dušika izboljša. S tega stališča je najbolj varno, da gomilasto gredo pripravite eno leto prej, preden začnete nanjo saditi zelenjavo.
• rumeni listi so pogost znak pomanjkanja dušika.
• ena največjih slabosti gomilastih gred je, da gomil ni mogoče premakniti.

IZKUŠNJE

Moja hugelkultur je nastala iz dveh razlogov: prvič zato, ker sem na robu parcele našla padel, že nekoliko strohnel kos debla, in drugič, ker mi je kot običajno na vrtu zmanjkalo prostora za vse, ki bi jih rada letos gojila.

Na fotografijah lahko pogledate, kako sva jo izdelala:

In na spodnji fotografiji še, kako so bile videti pred kakšnim mesecem. Bučam (hokaido, maslenka in delikata) je na gomilasti gredi zelo všeč. Na vrh se posadila nekaj sadik volčje češnje, na severni rob pa sadike kumar. Zaenkrat so vsi zelo zadovoljni 🙂

Zanimivo se mi je zdelo, kako zelo so se buče trudile, da bi kolikor mogoče dolgo ostale na gomilasti gredi. Šele ko so jo povsem prekrile, so pognale poganjke stran od nje. Očitno so pogoji na gomilasti gredi zelo ugodni za rast rastlin. Ugotovitev je uporabna tudi za manjše vrtove, na katerih imamo težave s “pobeglimi” bučami – na gomilasti gredi je teh težav občutno manj.