Posted on 1 Comment

Globoko zastrt vrt po metodi Ruth Stout, 1. del

Ruth Stout, rojena leta 1884 v ZDA, je že pred sto leti, leta 1920, je ugotovila, da lahko vsa običajna vrtna dela (prekopavanje, pletje, zalivanje, okopavanje ipd.) nadomesti preprosto tako, da vrt zastre z dovolj debelo plastjo sena.

O tem je najprej napisala članek, kasneje pa še knjige No-Work Garden Book, Gardening Without Work, I’ve Always Done It My Way, in How to Have a Green Thumb Without an Aching Back. Največja prednost njenih del je v tem, da je vedno pisala zgolj iz lastnih izkušenj in da je vse ideje, metode in ugotovitve najprej temeljito preizkusila v praksi.

Njena metoda je zelo preprosta: vrt je ves čas prekrit z 20 do 25 cm debelo plastjo sena. Delujemo po metodi »Zakon najmanjšega napora«, po kateri dovoljujemo naravi, da večino dela opravi namesto nas sama, mi pa se nehamo po nepotrebnem vmešavati.

Prednosti metode Ruth Stout:

  • preprostost
  • razumljivost
  • ne potrebujemo nobenih strojev
  • potrebnih je le malo virov, zgolj seno, semena in sadike
  • vse vrnemo v tla
  • zastirka ohranja vlago, zato zalivanje ni potrebno
  • odlični rezultati
  • dela s takšnim vrtom je zelo malo

Za vrt potrebujemo manj časa in fizičnega dela, ker nam ni treba:

  • okopavati
  • lopatati
  • zastirati rastlin
  • pleti
  • zalivati
  • škropiti
  • pripravljati komposta

Ruth Stout ni izumila tehnike stalnega zastiranja (narava to počne že milijone let!), zelo verjetno pa je bila prva, ki je o tej temi pisala že pred 100 leti.

Za zastiranje uporabimo seno, ki ni prišlo v stik s škropivi (travnik, s katerega je seno, ne sme mejiti na njive, ki jih škropijo). Ne moremo ga imeti preveč in nekaj ga je dobro vedno imeti na zalogi, spravljenega nekje na suhem.

Pod stalno zastrto površino se zemlja v nekaj letih krepko izboljša. Da bo to hitreje, ob sajenju ali sejanju rastlinam dodamo obogateno biooglje, alge, glistino in kompost.

Kdaj je najboljši čas za začetek?

Jasno, da lani! A če ga nismo ustvarili lani, je najboljši čas za začetek poleti ali v jeseni. Zgodaj spomladi je zemlja še hladna in z zastiranjem bi preprečili, da bi se ogrela. Vrt, ki ga bomo v jeseni zastrli z 20 cm sena, bo spomladi pripravljen na sajenje spomladi. 20 cm debela plast sena se zdi veliko, a se plast zaradi dežja in razkrajanja hitro stanjša na 5 do 7 cm.

Če vrt zastavljamo na novo, lahko s senom prekrijemo kar določen kos travnika ali zelenice. Seno damo neposredno na travo, ničesar ne odstranjujemo ali prekopavamo. Obstoječe rastline se bodo razkrojile in pomagale povečati rodovitnost zemlje.

Če pa bi radi vrt, ki je že obdelan in zasajen z rastlinami, spremenili v vrt z globoko zastirko po metodi Ruth Stout, okoli posajenih rastlin položimo plast sena, med vrste pa listovko. Kot vedno priporočam, da vrt spreminjate postopoma, ne vseh gred hkrati. Vsak vrt, vsaka zemlja, vsako okolje je nekoliko drugačno, in se na spremembe odziva tako, kot je to pač njemu lastno.

Seznam sezonskih opravil na vrtu po metodi Ruth Stout

Pomlad

  • Dodamo seno na tiste dele vrta, kjer ga še ni zadosti.
  • Sejemo in presajamo.
  • Pobiramo pridelke lanskega leta.

Poletje

  • Po potrebi dodatno podpremo rastline, ki se vzpenjajo (npr. fižol preklar) in rastline, ki svojo težo težko nosijo same (npr. paradižniki).
  • Odstranjevanje plevela je videti tako: plevel poležimo in pokrijemo s plastjo sena.
  • Po potrebi dodajamo seno, kjer ga še ni zadosti.
  • Pobiranje pridelka.

Jesen

  • Pobiranje in spravilo pridelka
  • Sadimo kulture, kot je česen
  • Vse pustimo na mestu. Ničesar ne populimo. Samo pokrijemo z novo plastjo sena.

1 thought on “Globoko zastrt vrt po metodi Ruth Stout, 1. del

  1. Letos spomladi sem si kupila eno od Ruthinih knjig in začela dosledno ravnati po njeni metodi. Zmanjšanje fizičnega dela je res fantastično, pridelek je bil odličen, rastline zdrave. Marsikoga skrbi (tudi mene je!), ali tako debela zastirka ne spodbuja množenja polžev. Prepričala sem se, da ima Ruth prav: polžev ni bilo čisto nič več kot prej, čeprav je bila letošnja sezona povprečno kar mokra. Še to: pod seno (oz. v mojem primeru tudi slamo iz ekološke pridelave) sem že prejšnjo jesen položila DEBELO plast kartonov, spomladi pa skoznje samo naredila luknje za sadike. In naslednje leto bom namesto 2 kompostnikov imela samo še enega!

Comments are closed.