Fige ne rastejo samo na Primorskem

Sladek in sočen figin sadež nas spomni na morje, počitnice, na vroče in dolge poletne dni. Drevo figo si najlažje predstavljamo na Primorskem, kjer raste v topli klimi in rdeči zemlji. Vendar pa figa (lat. Ficus carica), listopadno drevo z velikimi dekorativnimi listi, uspešno raste in rodi tudi v hladnejših področjih. Med potepanji po Sloveniji sem videla veliko močnih in starih figovih dreves v Halozah, mlajša drevesa pa celo na Gorenjskem.

Obstaja več vrst fig. Na hladne razmere je menda najbolj odporna Renska figa. Moja figa raste na južnem delu parcele, v zavetju ob nadstrešku. Posadila sem jo pred-pred-lani. Ker je ena od mladik fige, ki je rasla na Gorenjskem, je na hladno klimo navajena že od mladih “nog”. Okolje ji ustreza, iz ene same palice je v zadnjih letih nastal razvejan grm. Uspešno raste in v naslednjih dneh (ko bo dan za plod), jo bom krepko obrezala in odstranila mladike.

Figa rodi konec poletja in zgodaj jeseni. Prenese temperature do – 16°C, za kratek čas pa celo do – 20°C. Sadimo jo marca ali aprila. Izbrana lega je zelo pomembna: izberemo sončen in zaveten prostor na jugu ali zahodu parcele. Posadimo jo lahko tudi v velik lonec, ki ga postavimo na sončno teraso ali balkon. Nujna je drenaža! Najbolj uspeva v globoki, odcedni, humusni zemlji. Kot drugo sadno drevje jo pognojimo z uležanim hlevskim gnojem.

Figo razmnožujemo s potaknjenci. Ker je figa zelo “plodno” drevo tudi kar se tiče rasti mladik, nam jih ne bo manjkalo. Odvečno mladiko, ki je zrasla ob matičnem drevesu, preprosto izpulimo in vkopljemo na enak način, kot sicer sadimo mlada drevesa.

Obrezovanje fige: figo je treba redno obrezovati, saj bomo sicer namesto drevesa kmalu imeli visoko in obsežno grmovnico, na katerem pa plodov ne bo toliko, kot bi jih bilo ob rednem obrezovanju. Roke zaščitimo z rokavicami, ker se iz ran izceja bel sok, ki na kožo deluje dražeče.

Prvič figo obrežemo ob sajenju. Veje ji porežemo približno za polovico. Tako spodbudimo boljše ukoreninjenje, tvorbo novih vej in bolj gosto krošnjo ter posledično kasneje večji pridelek. Ob naslednjem obrezovanju (prvo leto po posaditvi) izberemo 4 do 6 vej, na katerih se bodo razvijale fige, ostale pa odstranimo.

Kasneje vsako leto (februarja ali marca) odstranimo vse veje, ki izraščajo iz osnove (torej ne iz izbranih vej), na izbranih vejah pa vse tiste veje, ki izraščajo pod ostrim kotom (manj kot 45°). Na ta način ohranjamo zračnost krošnje in zagotavljamo večji pridelek. Glavne veje obrežemo tako, da jih skrajšamo za 1/3 ali ¼ dolžine.

P.S. Ker figa raste hitro in ima zelo lepe, bleščeče zelene in velike liste, mi je všeč tudi kot okrasno obrobno drevo, ki je lepo tudi na robu parcele, namesto žive meje. Ko boste imeli prvo figo doma, vam mladik za živo mejo ne bo nikoli več zmanjkalo – zase ali za prijatelje.