Februarske setve

Doslej sem v lončke in multilončke posejala že kar nekaj stvari: papriko, cvetačo, kolerabico, rdečo peso (vsi ti so se že pokazali), bob in dve sorti čebule iz semen, v rastlinjak pa tudi špinačo (je že pokukala ven) in blitvo. V lončku na okenski polici rastejo mladi sejančki bazilike, ki bo kasneje šla v rastlinjak k paradižnikom. Tudi rdeča pesa in kolerabica bosta, ko bosta dovolj veliki, šli v rastlinjak. Paprika prav tako, a šele dosti pozneje, ker ima rada toploto. Cvetača bo šla na vrt, saj ji pomladni hlad prej prija kot škodi. Zemljo za setev presejem, preden jo natresem v lončke, da je lepo rahla in se seme v njej dobro počuti. Posejala bom še drobnjak. Tudi tega lahko enako kot sem baziliko posejem v lonček, ki bo stal na okenski polici.

Prepikirala sem tudi že mlade paradižnike San Marzano. Vendar ne, ker bi bil že čas za to (paradižnike posejem sicer šele 21. marca). Razlog za to je, da sem dvomila, da je domače seme na plesnivi papirnati brisački, pozabljeni pod nadstreškom vrtne lope, sploh preživelo. Pa je. In zdaj imam eno malo vojsko sejančkov in že znani problem, ker preprosto ne morem uničiti življenja, ki tako jasno pokaže, da hoče živeti. Približno polovico sem jih prepikirala v multilončke, drugo polovico bom nasadila v sedaj še neizkoriščeno gredo v rastlinjaku in jih zaščitila s kozarci za vlaganje. Z upanjem, da se spomladi najde dovolj kandidatov, ki jih bodo pripravljeni posvojiti.  

Konec meseca, če zemlja ne bo pomrznjena, bom direktno na vrt posejala korenje, grah in mogoče tudi redkvice. Pripravila bom gredo za čebulo, cvetačo in bob tako, da bom nanjo nasula in enakomerno razporedila plast novega komposta, ki ga bom prej presejala.