ZA NAKUP IZDELKA KLIKNITE TUKAJ
Paradižniki in paprike imajo kar dvakrat večje potrebe po magneziju od ostalih rastlin, ki rastejo na naših vrtovih. Zato se pomanjkanje magnezija pri njih kaže še toliko bolj. Listi orumenijo med listnimi žilami in odpadajo, tvorjenje plodov pa se upočasni ali ustavi. Z Epsomsko soljo bodo paradižniki in paprike imeli več zelene mase, pa tudi s plodovi ne bo težav. Plodovi na paradižnikih in paprikah so z Epsomsko soljo večji, prav tako so večje in bolj močne tudi same rastline. Plodovi so bolj sočni in okusnejši ter imajo debelejšo lupino.
Pomanjkanje, ki se kaže kot porumenelost listov med listnimi žilami, lahko opazimo tudi na drugih rastlinah (buče, bučke, kumare, kapucinke itd.). Tudi njim pomagamo z Epsomsko soljo.
Navodilo: rastline vsakih nekaj tednov zalijemo z raztopino Epsomske soli, 2 žlički na pol litra vode. Ob presajanju, prvem cvetenju in nastavljanju plodov lahko rastline poškropimo še z raztopino Epsomske soli (1 žlička na pol litra vode).
Za razkošno dišeče vrtnice
Vrtnice, ki jim dodamo Epsomsko sol, naredijo več stebel na vznožju rastline, imajo večje in več cvetov in več ter bolj temno zelenih listov.
Navodilo: rožnim grmom potresemo ob vznožje stebel po ½ skodelice Epsomske soli spomladi, preden se začnejo odpirati prvi popki in po ½ skodelice v jeseni, preden začne odpadati listje. V času cvetenja vrtnice poškropimo z raztopino Epsomske soli (1 jedilna žlica na pol litra vode. Za vsakih 30 cm višine potrebujemo pol litra vode z Epsomske soljo, torej za 1,2 m visok grm pripravimo 2 l vode s 4 jedilnimi žlicami Epsomske soli). Vrtnice z golimi koreninami lahko pred sajenjem namočimo v raztopini Epsomske soli.
Zmanjša šok pri presajanju
Pri presajanju (iz rastlinjaka na vrt, iz manjšega v večji lonec, iz setvenih pladnjev na vrt) rastlina doživi šok, korenine pa so vsaj malo poškodovane. Poškodbe bo rastlina lažje zacelila s pomočjo hranilnih snovi, do katerih ji bo pot omogočila Epsomska oziroma grenka sol.
Navodilo: žličko Epsomske soli stresemo v sadilno jamico, jo pokrijemo s tanko plastjo prsti, nato pa posadimo raslino. Tako korenine ne bodo prišle v neposreden stik z Epsomsko soljo, ta pa bo lahko delovala bolj enakomerno in dlje časa.
Za več zelene mase
Za rastline, ki jim primanjkuje magnezija, so značilni rumeni listi. To je zato, ker je magnezij ključen element pri tvorjenju klorofila. Z dodajanjem Epsomske soli bodo rastline spet postale močne, njihovi listi pa bleščeče zeleni.
Navodilo: ob vznožje rastline potresemo Epsomsko sol in jo zalijemo (količina: po eno žličko na vsakih 30 cm višine rastline enkrat na mesec). Še hitreje učinek dosežemo tako, da rastline poškropimo z raztopino Epsomske soli.
Preprečuje zvijanje listov
Tudi zvijanje listov je značilen znak pomanjkanja magnezija.
Navodilo: Epsomsko sol lahko dodamo na tla okoli rastlin, lahko pa pripravimo škropivo, s katerim učinek dosežemo še hitreje. 1 do 2 žlički Epsomske soli stopimo v pol litra vode in s pripravkom poškropimo liste.
Za razgradnjo starih štorov
Kot vsaka stvar je tudi Epsomska sol koristna, če je dodana v pravilnem odmerku, ali škodljiva, če je količina prevelika. Epsomska sol v primernih količinah izboljša rast rastlin s tem, da odpravi pomanjkanje magnezija in žvepla. V velikem odmerku je njen učinek obraten – namesto, da bi ji koristila, rastlino poškoduje.
Navodilo: štora se najlažje znebimo tako, da vanj zvrtamo luknje in vanje natresemo Epsomsko sol. Štor bo nehal poganjati mladike, začel se bo sušiti in razpadati.
Še nekaj prednosti, ki jih vašemu vrtu prinese Epsomska oziroma grenka sol
1. Izboljša kaljivost semen
Epsomsko sol lahko dodamo prsti že pred sejanjem in sajenjem. Magnezij pospešuje vzklitje semen in pomaga okrepiti celične stene, zaradi česar bodo sejančki močnejši in bolj odporni. Količina: za 80 m2 velik vrt potrebujemo samo 1 pakiranje (500 g) Epsomske soli, lahko pa jo dodamo tudi po žličkah: v jamice in jarke, kamor položimo semena, potresemo nekaj Epsomske soli.
2. Uspešno nadomesti umetna gnojila
Mnoga komercialna umetna gnojila vsebujejo magnezij, ki pomaga rastlinskim koreninam, da absorbirajo hranilne snovi (dušik, fosfor in žveplo), vendar z njimi poleg potrebnega magnezija vnesemo tudi tiste elemente, ki jih je na našem vrtu morda že tako preveč; rezultat je zato ravno nasproten od želenega. Epsomska oziroma grenka sol pa je povsem naravna snov, s katero uspešno nadomestimo umetna gnojila in je zato priljubljena v ekoloških vrtovih.
3. Izboljša okus plodov
Magnezij poveča tvorjenje klorofila v rastlinah, ki tako lahko proizvedejo več sladkorja; zaradi tega so boljšega okusa in bolj zdravi tudi njihovi plodovi.
Sestavine
Čedalje več vrtnarjev in vrtičkarjev namesto umetnih gnojil in kemikalij raje uporablja naravna sredstva za gojenje rastlin. Ne le zato, ker kemikalije niso varna izbira niti za okolje, niti za človeka, pač pa tudi zato, ker nikoli niso tako učinkovite, kot zagotavljajo prodajalci, pa tudi ravno poceni niso. Tako se ponovno uveljavljajo stara preizkušena sredstva za zaščito, nego in zdravljenje rastlin. Eno takšnih je Epsomska oziroma grenka sol.
Epsomska oziroma grenka sol je naravni mineral, ki so ga odkrili v angleški pokrajini Epsom (od tod tudi ime). Pri nas jo pogosteje imenujemo grenka sol. Kemično je Epsomska oziroma grenka sol magnezijev sulfat s formulo MgSO4. Vsebuje približno 10 % magnezija in 13 % žvepla. Vrtnarji jo že stoletja dodajajo paradižnikom, paprikam in vrtnicam, ker tako naredijo več cvetov in plodov, rastline so bolj zelene in pridelek je večji.
Koristni nasveti
Magnezij in žveplo – nepogrešljiva za zdravje rastlin
Na vrtu je magnezij nujno potreben v času klitja, za uspešen proces fotosinteze in proizvodnje klorofila ter v času tvorbe plodov. Magnezij pomaga krepiti celične stene in izboljša sposobnosti rastline za absorbcijo dušika, fosforja in žvepla. Če ga ni, rastlina utrpi poškodbe, ki jih težko premaga.
Žveplo, nepogrešljiv element za rast rastlin, je nujno potreben za proizvodnjo vitaminov, aminokislin (in zato beljakovin) ter encimov. Poleg tega je žveplo tista sestavina, ki daje zelenjavi, kot sta brokoli in čebula, značilen okus. Žvepla redko primanjkuje v vrtni zemlji, ker ga vsebujeta tako kisli dež kot tudi živalski gnoj.
Posledice pomanjkanja magnezija pri rastlinah so različne. Nekatere vrste zelenjave (fižol, grah, solata in špinača) lahko rastejo v zemlji, ki ji primanjkuje magnezija in kljub temu proizvedejo dovolj velik pridelek. Plodovke (paradižnik in paprike) ter vrtnice pa za optimalno rast in razvoj potrebujejo velike količine magnezija. Žal pomanjkanja ne opazimo takoj; posledice so vidne šele ob hudem pomanjkanju magnezija, ko je za rastlino lahko že prepozno. Pomanjkanje magnezija se kaže kot orumenelost listov med listnimi žilami, zvijanje listov, zaostala rast in plodovi brez pravega okusa.
Ne le za vrt … tudi za zdravje človeka in živali
Epsomske soli ne uporabljamo le na vrtu, pač pa tudi za odpravljanje zdravstvenih težav pri ljudeh in živalih. Najbolj priljubljeno je namakanje utrujenih in ožuljenih nog v raztopini Epsomske soli. Kopeli celega telesa z Epsomsko soljo priporočajo sladkornim bolnikom, ljudem z bolečinami v hrbtenici in krči v mišicah, ki najpogosteje nastanejo zaradi pomanjkanja magnezija.
Je uporaba Epsomske soli varna?
Skoraj nemogoče je, da bi na vrt dodali preveč Epsomske soli. Magnezijev sulfat je pH nevtralen, torej ne bo vplival na kislost ali bazičnost vrtne zemlje. V zemlji razpade na vodo, magnezij in žveplo – tri sestavine, ki koristijo rastlinam. Uporaba Epsomske soli je varna in preprosta, učinki pa se pokažejo izredno hitro: paprike na mojem vrtu so se na dodani magnezij odzvale tako rekoč čez noč. Listi so se obarvali temno zeleno, sadike so pognale nove mlade listke in kar vidno oživele. In kar je najlepše: Epsomska oziroma grenka sol je povsem naraven pripravek, zato je dobrodošel tudi v permakulturnem oziroma ekološkem vrtu.
ZA NAKUP IZDELKA KLIKNITE TUKAJ
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: