Na mail sem dobila naslednje vprašanje: »Pozdravljeni, iz kompostnika so prišli mnogi črvi, kot so na sliki spodaj. Bi morda vedeli, za kaj gre in kaj narediti?« (odgovor na vprašanje lahko preberete na koncu članka)
Pogosto nismo povsem prepričani, ali so črvi in druga golazen, ki jo najdemo v svojem kompostu in se je tam pojavila kar sama od sebe, povsem nenevarna in bi smela obdržati domovinsko pravico. Pa je, večina malih bitij, ki živijo v kompostniku, je koristnih za naš kompost. Le redkih sodijo v skupino tistih, ki bi se jih bilo bolje znebiti. Na srečo jih je tudi zelo lahko prepoznati.
Ne le, da večina žužkov, ki živijo v kompostu, ni nevarnih, še več – absolutno nujni so za nastanek zdravega in kakovostnega komposta. So pomemben del življenja v zemlji.
Zakaj je dobro, da jih imamo?
- Ko rijejo skozi kompost, ga zračijo in bogatijo s svojimi odpadki (kakci). Z njihovimi ostanki se prehranjujejo mikroorganizmi (bakterije in glive). Z mikroorganizmi se prehranjujejo deževniki – ki so ključni za odličen kompost. V kompostnem kupu zato njihova populacija hitreje raste, kompost pa se hitreje razgradi.
- Večje kose snovi razkosajo v manjše, zato bi jim lahko rekli kar »mini drobilniki«. Manjših kosov se potem lahko lotijo manjši organizmi, npr. bakterije, in jih povsem razgradijo.
- Tako kot v vsaki skupnosti tudi tukaj velja, da mora biti njena sestava raznolika – tako ne bo prišlo do prevelike naselitve škodljivih organizmov, še posebej tistih, ki bi lahko povzročili bolezen.
Najpogostejši prebivalci kompostnega kupa so kačice (Diplopoda), prašički (Armadillidiidae), hrošči, pajki, pršice (Acari), ličinke, deževniki …
Koristni prašički (na sliki levo) so stalni prebivalci komposta. Radi imajo vlažna in temačna področja z obilico razpadajoče organske snovi. V kompostu najdemo tudi številne vrste muh in hroščev oziroma njihovih potomcev (ličink). Odrasle muhe in hrošči preletavajo področje in na primerna mesta, kjer bo dovolj hrane za njihove ličinke, odlagajo jajčeca. Ličinke črnih bojevniških muh predelujejo zelene ostanke, kuhinjske odpadke zelenjave in kavni zoc. V tujini so nad njimi navdušeni vsaj toliko, kot smo pri nas nad deževniki: v kompost jih načrtno naseljujejo, tako zelo koristne so.
Včasih pa je malih pomočnikov vseeno preprosto preveč, pa ne za kompost, pač pa za vrt. Oblaki vinskih mušic so nadležni v vročem poletju. Namnožijo se, kadar je na kompostnem kupu preveč ostankov sveže zelenjave in sadja. Hišne muhe, ki se prehranjujejo z odpadki, lahko naselijo tudi kompost. Drži, da predelujejo ostanke, a jih nočemo v svoji bližini, saj prenašajo bolezni in nas nadlegujejo v stanovanju. Polži, ki so dobrodošli, ko v temnih in vlažnih kotičkih kompostnika predelujejo kompost, postanejo povsem nezaželeni, ko se preselijo na solato in jagode.
Ličinke v obliki črke C so značilne za hrošče iz družine skarabejev. Mnoge med njimi so na vrtu škodljive, saj se prehranjujejo s koreninami (npr. ogrci, ličinke majskega hrošča). Ličinke zlate minice se prehranjujejo z odmrlim rastlinskim materialom. Koreninic se lotijo samo, če jim te hrane zmanjka. Prav tako si ne želimo imeti strun, ličink hroščev pokalic. Najpogosteje jih na vrt prinesemo z živalskim kompostom – hlevskim gnojem.
Stonoge, pajki in plenilski hrošči ne pomagajo pri predelavi komposta. So plenilci in na kompostnem kupu plenijo žuželke, ki prebivajo v razpadajočih snoveh. Vendar pa to ne pomeni, da bi jih bilo najbolje kar zapliniti. Vsaka vrsta zase je pomembna za ohranjanje občutljivega ravnovesja v za nas malem, zanje pa velikem svetu kompostnega kupa. In kjer je ravnovesje, je tudi zdravje.
Za konec še odgovor na vprašanje, ki sem ga dobila po mailu:
»Ličinke, ki ste jih opazili na steni kompostnika, so potomci muhi vrste Hermetia illuscens. Po naše bi ji lahko rekli črna bojevniška muha. K nam je prišla iz Združenih držav Amerike. V Evropi so jo prvič opazili leta 1936, v Sloveniji pa na Primorskem avgusta leta 2009. Leto kasneje so jo našli tudi v Ljubljani.
Odrasle muhe letajo po svetu od aprila do oktobra. Jajčeca odložijo v hlevski gnoj, kompost ali mrhovino, kjer se razvijejo v ličinke. Le-te se prehranjujejo z rastlinskimi ostanki in mrhovino, zato jih v tujini uporabljajo za predelavo ostankov rastlinskega in živalskega izvora. Po približno 30-ih dneh se ličinke razvijejo v odraslo žival. V tujini jih v kompost načrtno naseljujejo, ker odganjajo hišno muho, ki prenaša bolezni.
Če se ličinke pojavijo v kompostu, ste jih torej lahko samo veseli. Poskrbite, da bo v kompostnem kupu pravo razmerje med deležem zelenih (dušik, mokro) in rjavih (ogljik, suho) snovi, vanj pa ne odlagajte ostankov mesa in odpadkov domačih živali. Delež zelenih snovi mora biti 2 x večji od deleža rjavih, kompost pa stalno in enakomerno vlažen, da bo kompostiranje hitro in uspešno.«
Še nekaj nasvetov za uspešno kompostiranje s pomočjo pridnih žužkov:
- Ohranjajte vlago v kompostu. Kompost mora biti vlažen približno tako, kot je mokra goba za brisanje table.
- Material za kompostni kup zdrobimo ali nasekamo. Predelava bo hitrejša in lažja.
- Veselite se koristnih predelovalcev komposta, npr. črne bojevniške muhe. Obožuje kavni zoc. Njihove ličinke so rjave, ravne in rahlo debelejše v sredini, dolge pa do 2 cm. Odrasle muhe so podobne majhnim črnim osam. Ne prenašajo bolezni, odganjajo pa nadležne muhe.
- Večina ličink v obliki črke C je za vrt škodljiva, a ne bo konec sveta, če bo nekaj primerkov v kompostu. Kokoši (in seveda vse ptice) jih obožujejo.
- Če so se muhe na kompostu preveč namnožile, ga prekrijemo s plastjo zemlje.
- Ostanki mesa in kakci domačih živali privabljajo hišne muhe, zato jih ne odlagamo na kompostni kup.
Članek je bil objavljen v spletnih Novicah iz Gajinega vrta, ki izidejo en- do dvakrat mesečno.
Če bi radi pregledali še druge članke ali/in se naročili na Novice, kliknite TUKAJ.
Pokličite za nasvet
O homeopatiji za rastline: