Ciprese rjavijo in se sušijo. Kaj lahko naredim?

Vprašanje:

»Pozdravljeni, ciprese so rasle 11 let zelo lepo, sedaj pa so se pri nekaterih začele sušiti veje. Zanima me, če obstaja homeopatski pripravek, ki bi pomagal pri preprečitvi sušenja cipres? Pošiljam še fotografije, če boste lahko kaj videli? Jaz ne vidim nobenih škodljivcev, mislim da je potem to zaradi suše, saj jih nismo nič zalivali. Ali je pomembno, da veje najprej odreže in potem uporabim homeopatsko in aktivator, ali to nima pomena?«

Odgovor:

Pozdravljeni!

V Sloveniji so zelo priljubljene zimzelene meje iz cipres (dejansko gre največkrat za paciprese in ameriški klek), ker hitro rastejo in dobro prenesejo obrezovanje. Žal se čedalje pogosteje sušijo zaradi napačne nege, glivičnih bolezni in škodljivcev.

Veje se lahko sušijo iz različnih razlogov. Vzrok za rjavenje je lahko bolezen, škodljivci, nepravilna oskrba s hranili (preveč ali premalo), vročina, sončni ožig, suša … Še zlasti poleti ciprese rjavijo zaradi pomanjkanja hranil, najpogosteje gre za pomanjkanje magnezija. Redno, dvakrat letno jim dodajte Epsomsko sol, ki vsebuje magnezij. Vaše ciprese bodo odpornejše in manj podvržene rjavenju. Na vaši fotografijah je lepo vidno, da se sušijo najmlajše, zgornje veje. Na koncih vejic ni vidnih črnih trosov, ki bi lahko kazali na eno od nevarnih glivičnih bolezni. Upajva, da gre res samo za pomanjkanje magnezij in sušo, saj bo ti dve težavi najlažje odpraviti.

Pripravek, ki bo cipresam ne glede na vzrok rjavenja zagotovo koristil, je homeopatski pripravek Silicea C200 (silicij).

Kaj lahko še naredimo?

1. Ciprese dobro preglejte, iščite hroščke, ličinke in molje. Še zlasti natančno preglejte debla, iščite luknjice. Škodljivec, ki ciprese močno poškoduje in lahko tudi uniči, je južni brinov krasnik. Kovinsko modro-zelen hrošček ima temne pike. Dolg je 8 mm. Njegove ličinke se zavrtajo v poganjke in debla. Uporabimo homeopatski pripravek za hrošče. Neka moja stranka si je pomagala tako, da je ciprese in pušpan najprej temeljito »sprala« z močnim vodnim curkom in se učinkovito zmanjšala populacijo škodljivcev. Po tem, prvem ukrepu, je uporabila še druge ukrepe za zdravljenje in zaščito rastlin.

• Preglejte vznožje debel in vidne korenine. Lubje mora biti lepo. Če trohni ali je razpokano, lahko to kaže na glivične bolezni. Najpogostejša je fitoftorna sušica lawsonove paciprese (Phytophthora lateralis). Bolezen prepoznamo po tem, da se na koreninskem vratu in spodnjem delu debla pod skorjo pojavijo rdečerjave nekroze, ki so ostro ločene od zdravega tkiva. Krošnja okuženih dreves postane najprej sivo zelena, kasneje pa rdečerjava. Napredovanje bolezni je hitro in drevesa se posušijo že v prvem letu. Običajno se sušenje začne spodaj, na najstarejših vejah. Pomembno je, da ukrepamo čim prej. Uporabimo homeopatske pripravke za glivične bolezni.

• Kot že rečeno, so ciprese kot vsi iglavci, še zlasti občutljive na pomanjkanje magnezija. Pomanjkanje povzroči rjavenje. Magnezij jim dodamo z Epsomsko soljo. Zemljo obogatimo še z Bioogljem-aktivatorjem zemlje in jih na ta način dohranimo in okrepimo.

• Suša je pogost vzrok za propadanje cipres. V poletjih, kot je bilo letošnje, jih moramo nujno zalivati. Tla pod njimi zastremo, da zmanjšamo izhlapevanje. Pomaga tudi dodajanje Biooglja-aktivatorja zemlje, ker zadržuje vlago in dohranjuje rastline.

Ne glede na vzrok, predlagam naslednje: suhe veje izrežite do zdravega lesa (pri tem pazite, da ga ne poškodujete) in uničite (npr. v peči – ne vrzite jih na kompost). Če luknjic v deblu ni, predlagam, da veje najprej izrežete, ciprese pa nato, ko bodo “lepe”, oskrbite z Bioogljem AZ, nato pa zalijte s pripravkom iz Silicee C200. Če jim letos še niste dodali magnezija, jih zalijte z raztopino Epsomske soli, s katero oskrbimo ciprese z magnezijem. Pomanjkanje hranil, zlasti magnezija, je lahko pri iglavcih vzrok za rjavenje, za upad odpornosti, zaradi česar se nato, še posebej pri starejših cipresah, pojavijo škodljivci in bolezni.