Kategorija: September

JESEN JE ČAS ZA POTAKNJENCE

Od sredine jeseni do zgodnje zime vzgajamo nove rastline iz potaknjencev delno olesenelih in olesenelih poganjkov istega leta.

Tako lahko sami vzgojimo sadike forzicije, bezga, hortenzije, lovorikovca, oleandra, paciprese, kosteničevja, medvejke, brogovite, panešpljice, rožmarina, sivke … in seveda tudi mlada figova drevesca.

Za razmnoževanje izberemo zdrave in močne letošnje poganjke. Odrežemo jih tam, kjer se stika rast prejšnjega in tekočega leta. Poganjke razrežemo na 15 cm dolge kose. Režemo poševno, tik nad brstom. Izberemo tiste, ki so debeli kot svinčnik. Vse liste na spodnjih dveh tretjinah potaknjencev odstranimo, da ne gnijejo pri figi odstranimo vse). Velike liste prirežemo na polovico. Režemo jih z ostrim in čistim rezilom, da se rana čim lažje zaceli. Za hitrejše ukoreninjenje lahko odstranimo lubje v dolžini cca 2 cm na eni strani potaknjenca.

V sadilno jamico ali jarek nasujemo majhno pest z mikroorganizmi obogatenega biooglja (količina zadošča za en potaknjenec), da preprečimo infekcije in pospešimo ukoreninjanje. Potaknjence posadimo približno do polovice dolžine. Sadimo jih v zatišni del vrta z dobro odcedno prstjo ali v posodo, ki jo postavimo v zavetni del balkona ali terase. Nujno je dobro odvodnjavanje. V jarek in na dno lončka nasujemo pesek. Sama sadike raje vzgajam “meni na očeh” – torej na terasi. Na mraz občutljive potaknjence (npr. bršljanke) posadimo v lončke in shranimo v svetli kleti. Ker je figa prezimno trdno drevo, jo lahko postavimo ven.

Posajene potaknjence dobro zalijemo. Med ukoreninjanjem jih zalivamo redko in varčno, zgolj kadar je suša in le toliko, da se zemlja ne izsuši povsem. Pred mrazom jih zaščitimo s pokrovom iz polivinila. Ker je bolje, da se polivinil ne dotika vrhov potaknjencev, polivinil podpremo z loki iz šib, ki jih zataknemo v posodo s potaknjenci.

FIGA

Spada med primorske rastline. Na mraz odporna figa je listopadno drevo z velikimi dekorativnimi listi, s katerega v juliju in avgustu pobiramo velike sladke plodove vijolične barve.

Nega in oskrba

Figo sadimo marca ali aprila v humusna, srednje težka in dobro odcedna tla. Dobro bo rasla in imela plodove tudi v bolj hladnih področjih, saj prenese temperature celo do -20 °C. Seveda pa ji moramo najti primerno rastišče, ki naj bo sončno in v zavetrni legi, na južni ali zahodni strani. Primerna je tudi za sajenje v velike lonce, ki jih postavimo na sončno teraso ali balkon. Figo sadimo marca ali aprila v humusna, srednje težka in dobro odcedna tla. Prvi pridelek bomo pobirali po treh do štirih letih.

Razmnoževanje

Razmnožujemo jo s potaknjenci.

Obrezovanje fige

Figa ali smokva je drevo, ki ga je treba redno obrezovati, če ne želimo, da postane previsoko in preobsežno. Obrezovanje je dokaj enostavno. Med delom moramo nositi zaščitne rokavice, saj bo iz ran izhajal bel sok, ki deluje dražilno na kožo.

Fige obrezujemo pozno pozimi ali zgodaj spomladi (februarja in marca), preden odženejo. Veje odstranjujemo približno 5 cm nad osnovo.

Prvo leto, ko drevo posadimo, porežemo veje za približno polovico. S tem spodbudimo boljše ukoreninjenje, tvorbo novih vej in bolj gosto krošnjo ter posledično kasneje večji pridelek.

Naslednje leto po posaditvi izberemo 4 do 6 vej, na katerih se bodo razvijale fige. Druge veje porežemo.

Pri starejših drevesih vsako leto odstranjujemo vse veje, ki ne izraščajo iz izbranih vej. Na izbranih vejah odstranjujemo tiste veje, ki izraščajo pod kotom, ki je manjši od 45 stopinj. Tako preprečimo razvoj vej, ki bi bile preblizu debla in drugih vej, kar bi vodilo v manjši pridelek. Redno krajšamo glavne veje za 1/3 ali 1/4 dolžine. Poleti lahko odstranjujemo nove zelene poganjke na dolžini, da ostane 5 do 6 listov.

Če se drevo preveč razraste, ga pomladimo s temeljitim obrezovanjem preko dveh do treh let.

 Od vrtnarjev, ki so se odločili, da ne bodo več uporabljali umetnih gnojil, poznajo pa tudi slabosti živalskega gnoja, velikokrat dobim tole vprašanje: “Kako naj ohranim zemljo rodovitno in rahlo, če pa nimam dovolj domačega komposta?”

Odgovor je preprost: (jeseni) posejte rastline za zeleno gnojenje, v zemljo dodajte še Biooglje-aktivator zemlje (250 g do 1 kg/m2).

Še tako zbito in utrujeno zemljo lahko obnovimo z obogatenim bioogljem in zelenim gnojenjem. Do naslednje pomladi si bo zemlja odpočila, se okrepila in z veseljem sprejela novo seme in sadike.

Najkasneje jeseni lahko povsod po vrtu, še zlasti pa tam, kjer je prst slaba, zbita in nerodovitna, posejete rastline za zeleno gnojenje. Le-te zemljo hitro prekrijejo in jo zavarujejo pred negativnimi vremenskimi vplivi. S svojimi koreninami prodirajo v spodnje plasti tal in prinesejo na površje izprane hranilne snovi, rahljajo in zračijo tla, izboljšujejo strukturo tal ter jih bogatijo s humusom. Na gredah jih pustimo, dokler ne bomo potrebovali prostora za novo setev in sajenje. Potem jih požanjemo, zdrobimo in vkopljemo v zemljo.

Ajda, bela gorjušica, oljna redkev, modra facelija in sladka lupina čez zimo propadejo. V tla jih lahko vdelamo že zgodaj spomladi. Prezimna žita, prezimne križnice in metuljnice pa prezimijo, zato jih lahko spomladi na vrtu pustimo še nekaj časa, odstranimo pa takrat, ko bomo potrebovali prostor.

Vsakoletno zeleno gnojenje ni vedno mogoče, saj včasih katera rastlina raste predolgo v jesenski čas, da bi lahko tam posejali rastline za zeleno gnojenje, ki bi še pred prihodom zime naredile dovolj listne mase. Dobro pa je, da je vsak del vrta zeleno pognojen vsaj enkrat v dveh letih.

NAVODILA ZA OBNAVLJANJE ZEMLJE: ZELENO GNOJENJE + BIOOGLJE-AKTIVATOR ZEMLJE

Kaj moramo vedeti pri izboru rastlin za zeleno gnojenje:

• upoštevati moramo kolobar: tam, kjer bomo posejali oljno redkev, oljno ogrščico in oljno repico, ne smemo kasneje saditi križnic (zelja, ohrovta, brokolija, cvetače, kolerabe, rukole, redkve in repe), ker so z njo v bližnjem sorodstvu.
• za zeleno gnojenje poleg križnic in facelije uporabljamo še: ajdo, hitro rastoča prezimna žita, lucerno in druge detelje, špinačo, prezimne listnate solate in radiče. Spomladi jih vkopljemo v zemljo.
• za zeleno gnojenje so najmanj primerne detelje, ki v nekaj mesecih ne naredijo dovolj listne mase.
• zgodaj jeseni lahko sejemo facelijo in ajdo, ki pred zimo sicer ne bosta zacveteli, bosta pa naredili dovolj listne mase. Pustimo ju, da pozimi pod snegom poležeta in vrt zaščitita kot zastirka.
• oljno redkev, oljno ogrščico in oljno repico lahko sejemo še pozno v jesen, vse so prezimno trdne in pred pomladjo ob prvi otoplitvi spet poženejo.
• tudi križnice lahko sejemo pozno jeseni, saj kalijo pri precej nizkih temperaturah in rastejo tudi pri treh, petih ali sedmih stopinjah Celzija. Na manjših površinah lahko takoj po setvi dvignemo temperaturo tal s prekritjem s kopreno – po njo se bo zemlja ogrela za dve do tri stopinje, zaradi česar bo setev veliko uspešnejša.

Kako pripravimo tla

• tla za setev rastlin za zeleno gnojenje le malo obdelamo; dovolj je, da jih prerahljamo z vilami s širokimi rogi.

Kaj naredimo z ostanki vrtnin, ki so še na gredicah

• ostanke vrtnin, ki smo jih imeli na gredah, lahko uporabimo za zastirko ali jih vdelamo v tla, a le, če so zdrave. Pa tudi sicer jih je bolje odstraniti, posušiti na soncu, nasekati ali zdrobiti v drobilniku in skompostirati.

Navodila za setev rastlin za zeleno gnojenje z dodajanjem obogatenega biooglja

• seme rastlin za zeleno gnojenje premešamo z izbrano količino Biooglja-aktivatorja zemlje. Potrebna količina semen je navedena na pakiranju semen. Z gredic odstranimo ostanke rastlin in zemljo zrahljamo. Tla enakomerno posujemo s pripravljeno mešanico semen in biooglja, ki jo nato rahlo vkopljemo v tla. Dobro zalijemo. Tla zastremo s kopreno ali pokrijemo z zelo redko zastirko. Do pomladi bo zastirka razpadla, kopreno pa po vzklitju rastlin odstranimo.

Kaj naredimo spomladi

• spomladi nadzemne dele rastlin za zeleno gnojenje, bodisi zelene ali čez zimo pomrznjene, vdelamo v tla. Še prej jih je priporočljivo porezati in zdrobiti ali nasekati, saj jih bomo sicer pri prekopavanju težko prekrili z zemljo, pa tudi hitreje bodo razpadle. Vkopljemo jih 10 do 15 cm globoko. Uporabimo prekopalne vile in lopato, na velikih površinah lahko tudi frezo. Pozimi zaradi mraza skoraj ni preperevanja, a se hitro začne spomladi, ko se temperature dvignejo nad 6 °C. Običajno se to zgodi že marca.

Kakšen bo učinek na vrtu

• Pomembno je, da vrt ne ostane prazen, zemlja ne sme biti gola. Prst na golih gredah, ki so izpostavljene padavinam, mrazu, vročini in vetru, pospešeno propada. Lahko jo zasadimo z jesenskimi in prezimnimi posevki, zastremo z zastirko, še najboljši način za nahranjenje in zaščito zemlje – tudi za vse, ki nimate dovolj snovi za pripravo zastirke in domačega komposta – pa je zeleno gnojenje v kombinaciji z Bioogljem-aktivatorjem zemlje.
• Rastline za zeleno gnojenje varujejo prst, jo rahljajo s koreninami in nahranijo z zeleni deli, ki jih kasneje zakopljemo v tla. Zelena masa, ki jo plitvo vdelamo v tla, je vir organskih snovi oz. humusa v tleh. Z obogatenim bioogljem vnesemo mikroorganizme v tla, jim izboljšamo strukturo, uravnamo pH vrednost tal in povečamo sposobnost ohranjanja vlage. Tak način gnojenja je veliko boljši kot gnojenje s hlevskim gnojem, da niti ne omenjamo mineralnih gnojil.
• Vsebino posedlih visokih gred obnovimo z Eko Kompostom Sonnenerde. Splača se kupiti večje pakiranje, Big Bag Eko Komposta Sonnenerde (vsebina je 1 m3, težak je cca 1 tono).
• s to metodo boste nahranili svojo prst, popravili morebitne letošnje napake, izboljšali strukturo zemlje, dvignili rodovitnost in hkrati poskrbeli za zaščito zemlje pred zimo. Toliko prednosti! Boste poskusili? Več informacij o Biooglju-aktivatorju zemlje dobite TUKAJ.

Posadimo sadike zimske solate, mehkolistne in krhkolistne sorte. Jedli jih bomo naslednje leto, spomladi. Sadike lahko sadimo do druge polovice oktobra. Sadike zimske solate pred mrazom zaščitimo s kopreno. Še bolje je, če jim postavimo tunele, ki jih ob lepem sončnem vremenu odpremo, da se gredice lahko prezračijo.

Motovilec

Za zimsko in zgodnje spomladansko pobiranje posejemo motovilec. Tudi tega zaščitimo s kopreno. Sejemo ga v vrstice z 20 cm razdaljo, kar povprek, ali pa v gnezda. V vsakem gnezdu je po nekaj semen, razdalja med gnezdi pa naj bo oprav tako 20 cm. Tako motovilec zraste v majhnih skupinicah in ga je lažje in hitreje nabirati. Zastirke med motovilec ne dajemo, saj nam bo otežila nabiranje in čiščenje.

Še zadnjič lahko posejemo rastline, ki jih preko sezone sejemo v dvotedenskih intervalih, da si zagotovimo vedno sveže mlade liste: rukolo, krešo (tokrat zimsko) in špinačo, ki vse rastejo zelo hitro. Vse tri so rastline hladnejšega obdobja. Zaščitimo jih s tuneli. Režemo jih še v pozno jesen, rukolo in zimsko krešo pa lahko celo vso zimo; spomladi bodo rastline iz koreninic v tleh ponovno odgnale.

Rukolo sejemo podobno kot motovilec, torej povprek, v vrste ali v kupčke. Že čez mesec in pol bo godna za rezanje. Režemo jo lahko še pozno v jesen. Odporna je na nizke temperature, zato bodo korenine zimo preživele na gredah, spomladi pa ponovno odgnale. Poznamo divjo rukolo ali tankolistni dvoredec (Diplotaxis tenuifolija) in vrtno rukolo (Eruca coltivata).  Če imate rastlinjak, ju lahko sejete preko celega leta.

Tudi zimska kreša, ki se od vrtne razlikuje po velikih in širokih listih, dobro prenaša mraz. Zaščiteno s tunelom lahko režemo ali obiramo liste preko cele zime.

Špinača je odlična za jesensko gojenje, saj ima raje nižje temperature in več vlage. Pobiramo jo lahko vse do novembra, oziroma do prvih zmrzali. Prezimila bo na gredah, spomladi, ko se bo otoplilo, pa ponovno odgnala. Pred začetkom poletja jo poberemo, saj bo drugače hitro pognala v cvet.

Za naslednjo pomlad že sedaj posejemo kitajsko listno zelenjavo, ki dobro prenaša mraz (Mizuna, Pak Choi, Red Giant, Tatsoi in Grϋn im Schnee). Režemo lahko mlade liste, ali pa jih mesec po setvi presadimo, da rastline razvijejo večje rozete. Pobiramo jih preko cele zime.

Posadimo lahko sadike zimskega pora in kitajskega kapusa. Pridelek bomo pobirali od novembra do konca zime.

Stoletno čebulo oktobra presadimo v šopih po 5 rastlin skupaj. Od septembra do novembra sadimo čebulček Radar in Majski srebrnjak, ki dobro prenašata mraz. Maja se bomo lahko posladkali z mlado čebulo.

Tik pred zmrzaljo in/ali prvim snegom posadimo česen. Jeseni posajen česen je vedno lepši in debelejši od pomladanskega. Izberemo lepe in močne stroke, z nepoškodovano ovojnico, ki jih posadimo 2 do 3 cm globoko, med njimi pa naj bo 10 cm razmika. Jesenski česen bo dozorel istočasno s česnom, ki ga sadimo spomladi, vendar bo okusnejši in večji.

Vrta ne gnojim z živalskim gnojem, še posebej ne jeseni. Vsem rastlinam v sadilne jamice in jarke nasujem prgišče z mikroorganizmi obogatenega biooglja. Na ta način jih zaščitim pred okužbami in hkrati oskrbim s popotnico potrebnih hranil.

Od sredine jeseni do zgodnje zime vzgajamo nove rastline iz potaknjencev delno olesenelih in olesenih poganjkov istega leta.

Tako lahko sami vzgojimo sadike forzicije, bezga, hortenzije, lovorikovca, oleandra, paciprese, kosteničevja, medvejke, brogovite, panešpljice, rožmarina, sivke …

Za razmnoževanje izberemo zdrave in močne letošnje poganjke. Ti še niso imeli cveta. Odrežemo jih tam, kjer se stika rast prejšnjega in tekočega leta. Poganjke razrežemo v 15 cm dolge kose. Režemo tik nad brstom. Izberemo tiste, ki so debeli kot svinčnik. Vse liste na spodnjih dveh tretjinah potaknjencev odstranimo, da ne gnijejo. Velike liste prirežemo na polovico. Režemo jih z ostrim in čistim rezilom, da se rana čim lažje zaceli. Za hitrejše ukoreninjenje lahko odstranimo lubje v dolžini cca 2 cm na eni strani potaknjenca.

V sadilno jamico ali jarek nasujemo majhno pest z mikroorganizmi obogatenega biooglja (količina zadošča za en potaknjenec), da preprečimo infekcije in pospešimo ukoreninjanje. Potaknjence posadimo postrani približno do polovice dolžine. Sadimo jih v zatišni del vrta z dobro odcedno prstjo ali v lonček, ki ga postavimo v zavetni del balkona ali terase. Nujno je dobro odvodnjavanje. V jarek in na dno lončka nasujemo pesek. Sama sadike raje vzgajam “meni na očeh” – torej na terasi. Na mraz občutljive potaknjence (npr. bršljanke) posadimo v lončke in shranimo v svetli kleti.

Posajene potaknjence dobro zalijemo. Med ukoreninjanjem jih zalivamo redko in varčno, zgolj kadar je suša in le toliko, da se zemlja ne izsuši povsem.

Priporočeni izdelek: Biooglje – aktivator zemlje

(nadaljevanje članka Razseljeni vrt)

Najugodnejši prostor za rastlino lahko določimo tako, kot je to počel Masanobu Fukuoka (1913 – 2008), japonski filozof in kmetovalec. Uporabljal je staro metodo, ki so jo uporabljali že v antiki: semena je zmešal z glino in iz nje oblikoval kroglice, ki jih je jeseni razmetal po zemlji, prepričan, da si bodo rastline same določile najbolj ugoden prostor.

Fukuoka je dobil zamisel o naravnem kmetovanju, ko je bil star približno 25 let. Nenadoma ga je prešinilo, da je narava popolna točno takšna, kot je. Težave nastanejo takrat, ko jo človek poskuša izboljšati in izkoristiti izključno v svoj prid. Ko se je lotil udejanjanja svoje zamisli, najprej ni vedel, kako bi začel. Namesto da bi se vprašal, kaj bi lahko storil, se je raje vprašal, česa morda ne bi več počel oziroma kaj bi lahko opustil. Ko se je nekoč sprehajal mimo polja, na katerem so nekoč sadili riž, potem pa je bilo že nekaj let opuščeno, je opazil, da so med travami in ostalimi rastlinami rasle zdrave in močne sadike riža. Riž je začel sejati jeseni namesto spomladi, tako kot se to dogaja v naravi. Namesto, da bi njive preoral in se tako znebil plevela, je plevel nadzoroval z belo deteljo in zastirko iz ječmenove slame. Takoj, ko je dosegel, da so na poljih dobile majhno prednost njegove rastline, se je v delo narave vmešaval samo, če je bilo to res potrebno oziroma čim manj. 

Za pokrovne rastline je uporabil več kot 20 različnih rastlin in se odločil za belo deteljo, ki je učinkovito preprečila rast plevelu in v tla vnesla dodatni dušik. Zelenjavo je gojil v sadovnjaku s citrusi. Pustil je, da se je narava odločala sama, zato je med drevesa posejal različna semena brez pravega reda. Tako so si rastline lahko same izbrale zanje najbolj ugodno lego in pogoje. S svojo odločitvijo so ga pogosto presenetile. Zelenjavi je pustil, da se je zasejala sama in sčasoma postala čedalje močnejša ter podobna svojim divjim prednikom.

Fukuoka je imel na svojem posestvu različna območja, kar je značilno tudi za permakulturo. V prvem območju je zelenjavni vrt, ki je najbližje hiši. Obdelan je na tradicionalen japonski način. Kuhinjske odpadke vkopljejo v grede, z zelenjavo kolobarijo, kokoši pa se prosto sprehajajo po vrtu. V drugem območju so polja z žitom in ječmenom, ki jih zastirajo s slamo in bogatijo z živo zastirko iz bele detelje. Na ta način je prst vsako leto bolj živa in bogata. Tretje območje predstavlja sadovnjak s citrusi, grmovnicami in visokimi okrasnimi drevesi. Visoka drevesa zadržujejo dušik v prsti in skrbijo, da je prst tudi v globini močna in živa. Tla so pokrita z različnimi rastlinami, zelišči, zelenjavo in belo deteljo. Tudi tukaj se kokoši lahko prosto sprehajajo. Četrto območje so okoliški gozdovi, kjer rastejo  gobe, divja zelišča in zelenjava, kjer se prosto sprehajajo divje živali.

Ko določam, kam bi dala koga, sledim temu, kar že vem o potrebah rastlin, še bolj pa izkušnjam in njihovemu zgledu. Slednji me pogosto preseneti, a se ne ubadam preveč z razumsko logiko – bolj me zanima njihova, rastlinska. Če ustreza njim, pa četudi se meni to ne zdi povsem logično, ubogam in sledim. One že vedo 🙂

Še ena prednost: če imamo npr. paradižnike na različnih mestih bo manj verjetnosti, da bodo vsi zboleli in podlegli bolezni.

Na sliki je paradižnik, ki se je sam zasejal med milijon zvončke. Od vseh, ki sem jih letos imela na vrtu (v dvignjeni gredi) in v visokih gredah pod otroškim balkonom na južni steni hiše, je bil ta najbolj zdrav. Še danes, ko to pišem (23.9.2020), na njem zorijo paradižniki. Sklep je povsem logičen: naslednje leto bo na njegovi bližnji lokaciji, pod nadstreškom na vzhodni strani hiše, v loncih rastlo nekaj njegovih sorodnikov.

Članek je bil objavljen v spletnih Novicah iz Gajinega vrta, ki izidejo največ dvakrat mesečno.
Če bi radi pregledali še druge članke ali/in se naročili na Novice, kliknite TUKAJ.