Če ste tudi vi takšni, kot sem bila še do nedavnega jaz, imate v prvih mesecih leta najbolj svetle predele stanovanja ali hiše nastlane z multilončki, zabojčki in pladnji, v katerih rastejo mlade sadike. Potem jih obračate, tapkate po mladih glavah, da se ne bi pretegnile, skrbno zalivate in pregledujete, nazadnje pa še kak teden, preden odidejo na svoje stalno mesto na vrtu, utrjujete in ste pri tem videti kot skrbna mama muca, ki prenaša svoje mlade.
Sem rekla – sem bila do nedavnega. No, zdaj nisem več :). Odkrila sem namreč zelo zanimivo, zelo staro in zdaj obujeno metodo, ki se imenuje “zimske setve”.
Težave, ki jih prinaša vzgoja sadik na okenskih policah, s to metodo odpadejo; sadike iz zimske setve so veliko bolj zdrave in močne od tistih, ki jih vzgojimo v kontroliranih pogojih. Odpade pa*:
- prenašanje mladih sadik
- utrjevanje pred presajanjem na vrt
- umazanija zaradi raztresene zemlje in polite vode
- pomanjkanje prostora
- pretegnjenost, padavica in druge težave, ki so posledica slabih pogojev rasti
*Velja za večino zelenjave, a ne za plodovke (paradižnik, paprika, jajčevci, bučke …). Te sadike bom še vedno vzgajala tako, kot sem jih do sedaj – v kontroliranih pogojih.
Kaj so zimske setve ali zimsko sejanje?
Zimsko sejanje je sejanje prezimno trdnih semen v pokrite posode, nekakšne mini rastlinjake, ki jih imamo na prostem, vendar dvignjene od tal.
Kakšne so prednosti zimskega sejanja
Z zimskim sejanjem omogočimo semenom, da vzklijejo v za njih ugodnih pogojih, in to prej, kot bi, če bi jih posejali neposredno v tla.
Pri zimskem sejanju ni treba kaj posebej komplicirati. Seme bo vzklilo natanko takrat, ko bo imelo ustrezne pogoje: primerno toploto, vlago in primerno dolg dan.
Kdaj lahko začnemo sejati?
Najbolj primeren čas za zimsko sejanje je od sredine februarja dalje. Prezimno trdne trajnice in na mraz manj občutljivo zelenjavo (solata, zelje, kolerabica) sejemo od srede februarja dalje, občutljivejše enoletnice pa od konca marca.
Vrste posod za zimsko sejanje
Za zimsko sejanje so primerne različne plastične posode: 1,5 l ali večje plastenke, emabalaže od peciv, sadja, zelenjave, plastične kantice … Pomembno je, da svetloba lahko prodre v posodo.
Posode predelamo v mini rastlinjake:
- na dnu in ob strani posode naredimo luknje za drenažo, da lahko odvečna voda sproti odteka;
- naluknjan mora biti tudi pokrov, da lahko voda pronica v posodo (plastenk od pijač ne zapremo s pokrovčkom);
- posodo po sredini prerežemo (to velja za kantice in plastenke, ne pa za prozorne plastične posode s pokrovi), napolnimo z zemljo (na dno lahko najprej natresemo malo drenaže), jo pokrijemo z gornjim delom in postavimo nekam na prosto.
Metoda je zelo primerna tudi za vzgojo sadik solate. Dno gajbice obložimo s staro bombažno krpo, napolnimo s substratom in posejemo seme solate. Nato plastično gajbico previdno ( da ostane substrat na svojem mestu) in temeljito ovijemo s prozorno folijo, ki jo na dnu in na vrhu naluknjamo. Ko so sadike primerno velike, gajbico odvijemo, sadike pa s pomočjo bombažne podloge samo dvignemo in preložimo na vrt.
Katero zemljo ali substrat uporabimo
Pomembno je, da uporabimo rahlo in dobro odcedno zemljo, ki je bogata s hranili. Vrtna zemlja je lahko za vzgojo sadik preveč zbita. Več uspeha bo, če uporabimo substrat, namensko pripravljen za vzgojo sadik:
– za zimske setve uporabimo Terra preta 90 %
– za vzgojo sadik v kontroliranih pogojih (stanovanje, ogrevani rastlinjaki) pa Eko Zemljo za vzgojo sadik.
Kadar vzgajamo sadike v stanovanju, izberemo Eko Zemljo za vzgojo sadik, v kateri mlade sadike razvijejo močan koreninski sistem in ne preobilice rastlinske mase, kar bi povzročilo težave. Sadike, ki jih vzgajamo v kontroliranem okolju, potrebujejo substrat z manj hranili.
Za zimske setve uporabimo ekološki substrat Terra preta 90 %, saj so pri tej vzgoji sadik pogoji povsem drugačni. Pri zimskem sejanju sadik ne presajamo, jih ne zalivamo in utrjujemo tako, kot to počnemo z notranjimi sadikami.
Pri zimskem sejanju nasujemo v posodo vsaj 10 cm globoko plast substrata, saj njegova vloga ni samo podlaga za rast rastlin, pač pa tudi izolacija pred mrazom, ki prihaja iz tal. Substrat dobro zalijemo in počakamo, da se odcedi, nato pa posejemo seme.
Kako posejemo seme
Seme enakomerno potresemo po vrhu substrata in ga prekrijemo s tanko plastjo substrata. Substrat nežno potlačimo. Semen ne sejemo preveč na gosto, saj sadik pri zimskih setvah ne pikiramo. V substratu bodo rastle, dokler jih ne bomo presadili na stalno mesto, zato jim moramo že takoj na začetku omogočiti dovolj prostora za rast in razvoj korenin v posodi.
Posodo postavimo v večjo posodo z vodo in počakamo, da se substrat navlaži. Nato posodo vzamemo iz vode. Posode nato označimo, da bomo vedeli, kaj bo zrastlo v njih in jih zapremo.
Kam postavimo posode z zimskimi setvami
Posode lahko postavimo na vrtno mizo ali klopco, na prevrnjene gajbice, na balkon ali teraso, pod nadstrešek. Odlična lokacija je sončno, a zavetno mesto, kjer lahko posode zasuje sneg, če zapade. Biti pa morajo dvignjene od tal, saj ravno mrzla tla spomladi zavirajo kalitev.
Zaščita in nega mladih sadik
Posevke v posodah, ki niso izpostavljene padavinam, je treba občasno zalivati. Tiste pod milim nebom zalivamo le izjemoma, ob zelo suhem vremenu. Bolje kot zalivanje od zgoraj je, da posode za nekaj časa postavimo v večjo posodo z vodo. Tako se substrat lahko sam napoji. Ob padavinah pazimo tudi na to, da obilica dežja ne bi utopila sadik.
Kadar ni snega, temperaturne razlike med dnevom in nočjo pa so velike, posode dodatno izoliramo s slamo, kakšno odejo, stiroporjem ipd.
Ob vročih dneh kasneje v pomladi je lahko težava pregrevanje. Posode s sadikami takrat umaknemo z žgočega sonca v delno senco.
Približno kak teden, preden bomo presadili sadike na njihovo stalno mesto, posode odpremo in pustimo odprte.
Presajanje sadik na vrt
Ko so rastline dovolj velike, jih presadimo na vrt. Lahko posamič, če so zelo majhne, pa za začetek kar kompletno grudo.
Pokličite za nasvet ali naročilo izdelkov:
O homeopatiji za rastline: