Posted on

Reševalna lestev za ježke

V Sloveniji imamo beloprsega in rjavoprsega ježka. Žal je ježkov čedalje manj, izumirajo. Veliko jih konča na cesti, ker pred nevarnostjo ne zbežijo, pač pa se zvijejo v klopčič. Čedalje manj jih je tudi zaradi strupov, ki jih uporabljajo na vrtovih in njivah, saj z njimi pokončajo žuželke, ki jih jedo ježki. Veliko jih konča tudi pod kosilnicami in drugimi kmetijskimi stroji.

Jež je vsejed, ki pomembno prispeva k ravnovesju v naravi. Če ga boste opazili na svojem vrtu, ste tega lahko samo veseli. Da bo lahko prišel skozi gosto živo mejo na vaš vrt, izrežite vanjo tik nad tlemi luknjo v velikosti 30 x 30 cm.

Ježkom mleko škodi, tudi kruha jim ne smemo dajati. Radi pa imajo surovo mleto meso (jasno da nezačinjeno) in suho mačjo hrano – brikete (vendar jim ne dajajte tiste z ribami in piščancem). Vrtov, ki so v nulo očiščeni, ježki ne marajo, saj se na takšnem vrtu ne morejo nikamor skriti. Vrt, ki ima v kotu kup dračja in lanskega listja, pa je zanje kot nalašč. Tudi v topel kompost se bo ježeva mati z mladiči rada skrila, zato bodite previdni, če se boste lotili spomladanskega premetavanja kompostnega kupa in tega ne počnite z ostrimi vilami. Zanje so nevarni tudi odprti jaški in vrtne mreže (npr. tiste za kumare), ki jih nismo pospravili, ker se lahko zapletejo vanje. Preden zakurite kup dračja ali se lotite košnje visoke trave, vedno preglejte, če morda tam ne spi ježek.

Ježki so nočne živali. Na svojih nočnih pohodih iščejo hrano. Odrasel jež lahko na noč prepotuje od enega do dveh kilometrov. Spomladi se ježi parijo in takrat lahko pride tudi do borbe za priljubljeno ozemlje. Eno takšnih “borb” si lahko ogledate v spodnjem posnetku:

Za vse, ki imate ribnik, mlako ali kakšen drug vodni vir z strmimi bregovi, priporočam dodatek zanj: reševalno lestev za ježke. Naredite jo lahko iz deske, na katero pribijete deščice (z medsebojno razdaljo cca 2,5 cm), ali iz kosa mreže, ki jo napnete okoli lesene deske ali okvirja. Pomembno je, da je lestev takšna, da bo ježek s svojimi kratkimi nogicami lahko splezal po njej, in da nagib te lestve ni več kot 20°.

Ježki sicer znajo plavati (kot lahko vidite tudi na posnetku), a v vodi ne zdržijo dolgo in se kmalu utopijo. Takšna lestev pa jim lahko reši življenje.

Posted on 4 komentarji

Kaj morajo vrtičkarji nujno imeti?

Poglejte to sliko. Točno takšen pogled vas bo pričakal, če boste stopili v katerokoli prodajalno izdelkov za vrtnarje in vrtičkarje, pa naj bo to velika blagovnica, krajevna kmetijska zadruga ali majhna zasebna trgovinica. Na policah stoji množica živobarvnih plastenk, na katerih so naslikane žareče podobe cvetja in okusne zelenjave. V njih pa ni nič tako zelo lepega – strupi in umetna gnojila. Snovi, ki škodijo okolju.

Ljudje smo kot srake – všeč nam je živobarvna pisanost. Še zlasti, ko se učimo novih stvari, smo odlična tarča za vse, ki bi radi zaslužili na naši potrebi, da bi si sami pridelali svojo zdravo hrano.

Imam dve odlični novici: prvič, vseh teh lepih plastenk ne potrebujete. Resnično ne potrebujete petdesetih različnih gnojil in pesticidov, za vsako cvetlico ali sorto zelenjave svojega. Za vsako botanično skupino drugačnega. In drugič: vse, kar res potrebujete, je, da znate poskrbeti za zdravo zemljo, da znate opaziti težave in ustrezno odreagirati nanje. A ne s strupi in umetnimi gnojili.

Prva in edina stvar, ki jo morate narediti, je, da res dobro poskrbite za zemljo. Rastline, ki rastejo na njej, so simptom njenega zdravja, zdravja zemlje. Če je zemlja zdrava, močna, krepka, harmonična, z uravnoteženo vsebnostjo mikroorganizmov, hranil, elementov, mikro in makro življenja, bodo tudi rastline, ki rastejo v njej, močne, zdrave in okusne. Pika. Vse ostalo, kar vam poskušajo prodati trgovci, je neuporaben in pogosto zelo strupen balast, ki ima en sam cilj – zaslužiti. Eden od zelo učinkovitih marketinških trigerjev, ki jih uporabljajo za to, da nas porinejo v nakup stvari, ki jih dejansko ne potrebujemo, je strah. Strah pred tem, da ne bo uspelo, da ne bo raslo – če ne bomo poškropili ali zalili z določenim pripravkom.

Ne pustite se zastrašiti. Zaupajte sebi in naravi. Vse, kar morate narediti, je, da dobro poskrbite za svojo zemljo, da bo močna in rodovitna. Ko nato posejete in posadite rastline, redno in dobro skrbite zanje s pomočjo svetlobe in toplote sonca ter vode – če je to dež, še toliko bolje (ker vam ne bo treba zalivati 🙂 ). Zbirajte kapnico, delajte svoj kompost. Če ga imate premalo, naročite najbolj kakovostnega, do katerega lahko pridete. Rastline redno obiskujte in opazujte, kako napredujejo. In le, če bodo slabo uspevale, če bodo zbolele ali jih bodo napadli škodljivci, se lotite reševanja. Naj bo to na čim bolj naraven način, ne s pisanimi strupi. Pisanih plastenk ne kupujte na zalogo, ne pustite se zavesti bleščečim barvam in prijaznim trgovcem. Pustite jih na policah, da se bodo lahko še naprej sončile v svoji lepoti. Ker dejansko jih na svojem vrtu ne potrebujete. V vseh letih, odkar imam svoj vrt, nisem kupila niti ene teh pisanih plastenk. Za zemljo skrbim z bioogljem, terro preto in kompostom. Če je treba, rastline in zemljo zaščitim, pozdravim in okrepim s homeopatijo, epsomsko soljo in kaolinom. Če lahko jaz, lahko kdorkoli.

Ker slika pove več kot 1000 besed, za konec objavljam posnetek, ki ga je moja prijateljica Jerneja Jošar (njeno podjetje je Cvetlična) objavila na svojem FB profilu. Objavila ga je v odgovor in tolažbo tistim svojim zaskrbljenim strankam, ki jih je skrbelo, kaj bo, če ne bodo kupile vseh pisanih plastenk s čudežnimi zvarki za rastline – in pripisala – tukaj je vse, kar potrebujete 🙂 :

Posted on

Kaj sejemo marca

Marca sejemo zelenjavo za vzgojo lastnih sadik. Ker je zunaj še hladno, so te prve setve večinoma namenjeni vzgoji sadik v lončkih, posodah in v rastlinjaku, nekaj pa jih že lahko posejemo tudi zunaj, na vrtu, v tla.

SEJANJE V LONČKE

Seme potrebuje za vzklitje več toplote, kot je potrebuje kasneje, ko zraste v sejančke. Prva dva tedna imamo zato pokrite posode na toplem. Po dveh tednih, ko imajo mladi sejančki že dva lista, posode prestavimo v politunel, v pokrite visoke grede ali v rastlinjak.

ZASTIRANJE VRTNIH TAL S KOMPOSTOM

Ko tla odmrznejo, je idealen čas, da zastremo gredice s kompostno zastirko (če tega nismo naredili že konec jeseni). Povezava: Eko Kompost Sonnenerde.

PRIPRAVA TAL ZA NEPOSREDNO SETEV

Večje grude komposta razbijemo z orodjem in gredice poravnamo. Preden posejemo seme direktno (t.j. na gredice), z gredic odstranimo morebitno zastirko iz organskega materiala (slamo, listje, …), da se bodo tla čim prej lahko segrela.

ZAŠČITA POSEVKA

Zasejane gredice zaščitimo z vrtno kopreno ali pa gredo prekrijemo s kartonom, dokler seme ne vzklije. Nato karton odstranimo. Ta metoda je še zlasti priporočljiva pri sejanju korenja, ki ga ne smemo sejati globoko. Ob visokih temperaturah in močnem soncu (nad 22 °C), opoldne vrtno kopreno odkrijemo in jo zvečer pokrijemo nazaj.

KAJ SEJEMO V PRVI POLOVICI MARCA

  1. ZA SADIKE:
    Solata in radič (spomladanske sorte), jajčevec, paprika, čili, feferoni, gomoljna zelena, stebelna zelena, listnata zelena, listnati peteršilj, kolerabica, zgodnje zelje, glavnati ohrovt, brokoli, cvetača, por, čebula iz semena, blitva, koriander, koprc.
  2. NEPOSREDNO NA VRTNE GREDE
    Za direktno setev v tla je za večino semen še premrzlo. Nekatera semena pa že lahko posejemo, saj jim nizke temperature nič ne škodijo, celo ustrezajo jim. Direktno na prosto lahko posejemo: pastinak, redkvice, korenje (lahko skupaj, so dobri sosedje), česen (spomladanska setev), grah, bob.

V DRUGI POLOVICI MARCA lahko tudi zunaj posejemo že več semen. Koliko in katere, je odvisno od vremena, saj vrtna opravila v marcu določa spreminjajoče se vreme. Marec je lahko izjemno topel in suh, lahko pa je še povsem zimski mesec, zaradi česar bomo načrte prilagoditi in delo prestaviti na april.

Smiselno je imeti več žezel v ognju, zato vam predlagam, da poleg direktne setve na vrt in vzgoje sadik v lončkih in rastlinjaku (če ga imate) uporabite še zimsko setev (članek o ZIMSKIH SETVAH lahko preberete TUKAJ).

KAJ SEJEMO PROTI KONCU MARCA

1. ZA SADIKE:
  rdeča pesa, paradižnik, bazilika, Pak-Choi, koromač, ognjič

2. NEPOSREDNA SETEV NA GREDE:
  špinača, rdeča pesa, rukola, čebula, solata, peteršilj koren, zgodnji krompir

Okoli 10. marca damo na toplo krompir, da bo vzklil, sredi marca pa nakalimo tudi gomolje sladkega krompirja (sadike bomo na prosto presadili šele v drugi polovici maja). Če upoštevamo setveni koledar, delamo to na dan za korenino.

Posted on

Vaša vprašanja: Kakšna je razlika med bioogljem in bioogljem?

Kakšna je razlika med bioogljem in bioogljem? O tem sva se pred nekaj dnevi pogovarjali z gospo, katere mož je domov prinesel 30 l vrečo Biooglja, ki ga je kupil na enem od slovenskih spletnih portalov. Prosila me je, če ji lahko pojasnim, kako naj to biooglje uporabi na vrtu. Zmedlo jo je, ker je na vreči pisalo, da lahko kupljeno biooglje uporabi za pripravo organskih gnojil in vezavo prostega dušika tako, da doda po 4 kg biooglja na 1 m3 gnojevke ali na 1 tono gnojnice. Ampak kaj naj s takšnim bioogljem počne na svojem zelenjavnem vrtu?

Pojasnila sem ji, da je biooglje, ki ga je kupil njen mož, t.im. surovo biooglje; glede na njegovega proizvajalca sem sklepala, da je sicer pravilno pripravljeno in zato kakovostno (v smislu, da je sposobno aktivno vezati hranilne snovi in vlago ter da se bodo v njem z veseljem naselili zemlji koristni mikroorganizmi …), a je bilo prazno, nenaseljeno – v njem še ni bilo hranil in mikroorganizmov. Zato bi takšno »nenapolnjeno« biooglje, če bi ga dodala na vrtne grede, lahko naredilo več škode kot koristi, ker bi nase vleklo hranila iz okolice in s tem škodilo tam rastočim rastlinam. Preden bi ga dodala na vrt, bi ga morala napolniti, s strokovnim imenom inokulirati – z vlago, hranili in mikroorganizmi. Cena takšnega biooglja je seveda ustrezno nižja od inokuliranega in za takojšnje dodajanje na vrt pripravljenega biooglja, kakršno je Biooglje-aktivator zemlje.

Biooglje-aktivator zemlje je že napolnjeno s hranili in mikroorganizmi, ki so izbrani tako, da najbolj povečajo živost in s tem rodovitnost zemlje, ki ji ga dodamo. Biooglje-aktivator zemlje lahko dodamo kadarkoli, neposredno k semenom ali sadikam, brez strahu, da bi jim to škodovalo – nasprotno, dodatek jim bo samo koristil. Učinek je pri rastlinah viden že zelo hitro po dodajanju.

Po kakšni ceni nekdo prodaja biooglje, je odvisno od več dejavnikov:
1. Katero surovino uporabimo za proizvodnjo biooglja? Ali preverjen ekološki vir ali vir, ki je nepreverjen in morda kontaminiran s strupi in težkimi kovinami?
2. Ali proizvodnja biooglja poteka pri kontrolirani in ustrezno visoki temperaturi? Od tega je odvisno jonsko število končnega izdelka, od njega pa fizikalne lastnosti biooglja in njegova sposobnost vezanja hranilnih snovi in vode; pomembna je tudi struktura, ki omogoča varno bivanje mikroorganizmom.
3. Naslednji problem “domače” proizvodnje biooglja so rakotvorne snovi, ki nastajajo v procesu pirolize biomase. Če se te nevarnosti ne zavedamo in ne vemo, kako se jih v procesu varno znebiti, biooglje ne bo varno za uporabo na vrtu.
3. Ali je biooglje že inokulirano (napolnjeno) z mikroorganizmi in hranilnimi snovmi ali ne? Surovo (prazno) biooglje lahko rastlinam celo škodi, če ga dodamo v zemljo, saj bo rastlinam hranila odvzelo, ker jih bo vezalo nase.

Če bi bilo povsem vseeno, kakšno biooglje bomo dodali na vrt, bi lahko na vrtne grede vkopali kar oglje za žar, kajne? Pa to seveda ni res.

O biooglju, njegovih lastnostih in uporabi lahko preberete še več v e-knjigi Biooglje za 1000 let rodovitne prsti.

Posted on

Semenjalnica, slovenska hranilnica ekoloških semen

Na fotografiji: ekološki visoki fižol Klošter

Slovenska hranilnica ekoloških semen Semenjalnica se nahaja v Čebelarskem centru v Lescah.
Njihov cilj je vzpostavitev pridelave ekoloških in biodinamičnih semen.
S tem bodo povečali našo prehransko varnost in zmanjšali odvisnost od uvoza.
Postopoma nameravajo širiti izbor ekoloških semen.
Trenutno imajo v naboru semena fižola in graha, v bodoče bodo dodali še druge vrste zelenjave.
Stročnice so vir rastlinskih beljakovin in zato predstavljajo steber človeške prehrane.
Semena so pomembna kulturna dediščina, ki jo moramo hraniti zaradi preživetja naše in prihodnjih generacij.
Z nakupom prispevate k ohranitvi teh semen.

V Gajinem vrtu imamo sedaj na zalogi tri vrste ekoloških stročnic: nizki fižol Helios, visoki fižol Klošter in grah Karina.

P.S. Eko grah Karina (ki je posebej odporen na hlad) sejemo že od začetka marca, eko nizki fižol Helios od začetka maja, eko visoki fižol Klošter pa od sredine maja.

Posted on

Zimske setve

Če ste tudi vi takšni, kot sem bila še do nedavnega jaz, imate v prvih mesecih leta najbolj svetle predele stanovanja ali hiše nastlane z multilončki, zabojčki in pladnji, v katerih rastejo mlade sadike. Potem jih obračate, tapkate po mladih glavah, da se ne bi pretegnile, skrbno zalivate in pregledujete, nazadnje pa še kak teden, preden odidejo na svoje stalno mesto na vrtu, utrjujete in ste pri tem videti kot skrbna mama muca, ki prenaša svoje mlade.

Sem rekla – sem bila do nedavnega. No, zdaj nisem več :). Odkrila sem namreč zelo zanimivo, zelo staro in zdaj obujeno metodo, ki se imenuje “zimske setve”.

Težave, ki jih prinaša vzgoja sadik na okenskih policah, s to metodo odpadejo; sadike iz zimske setve so veliko bolj zdrave in močne od tistih, ki jih vzgojimo v kontroliranih pogojih. Odpade pa*:

  • prenašanje mladih sadik
  • utrjevanje pred presajanjem na vrt
  • umazanija zaradi raztresene zemlje in polite vode
  • pomanjkanje prostora
  • pretegnjenost, padavica in druge težave, ki so posledica slabih pogojev rasti

    *Velja za večino zelenjave, a ne za plodovke (paradižnik, paprika, jajčevci, bučke …). Te sadike bom še vedno vzgajala tako, kot sem jih do sedaj – v kontroliranih pogojih.

Kaj so zimske setve ali zimsko sejanje?

Zimsko sejanje je sejanje prezimno trdnih semen v pokrite posode, nekakšne mini rastlinjake, ki jih imamo na prostem, vendar dvignjene od tal.

Kakšne so prednosti zimskega sejanja

Z zimskim sejanjem omogočimo semenom, da vzklijejo v za njih ugodnih pogojih, in to prej, kot bi, če bi jih posejali neposredno v tla.

Pri zimskem sejanju ni treba kaj posebej komplicirati. Seme bo vzklilo natanko takrat, ko bo imelo ustrezne pogoje: primerno toploto, vlago in primerno dolg dan.

Kdaj lahko začnemo sejati?

Najbolj primeren čas za zimsko sejanje je od sredine februarja dalje. Prezimno trdne trajnice in na mraz manj občutljivo zelenjavo (solata, zelje, kolerabica) sejemo od srede februarja dalje, občutljivejše enoletnice pa od konca marca.

Vrste posod za zimsko sejanje

Za zimsko sejanje so primerne različne plastične posode: 1,5 l ali večje plastenke, emabalaže od peciv, sadja, zelenjave, plastične kantice … Pomembno je, da svetloba lahko prodre v posodo.

Posode predelamo v mini rastlinjake:

  • na dnu in ob strani posode naredimo luknje za drenažo, da lahko odvečna voda sproti odteka;
  • naluknjan mora biti tudi pokrov, da lahko voda pronica v posodo (plastenk od pijač ne zapremo s pokrovčkom);
  • posodo po sredini prerežemo (to velja za kantice in plastenke, ne pa za prozorne plastične posode s pokrovi), napolnimo z zemljo (na dno lahko najprej natresemo malo drenaže), jo pokrijemo z gornjim delom in postavimo nekam na prosto.

Metoda je zelo primerna tudi za vzgojo sadik solate. Dno gajbice obložimo s staro bombažno krpo, napolnimo s substratom in posejemo seme solate. Nato plastično gajbico previdno ( da ostane substrat na svojem mestu) in temeljito ovijemo s prozorno folijo, ki jo na dnu in na vrhu naluknjamo. Ko so sadike primerno velike, gajbico odvijemo, sadike pa s pomočjo bombažne podloge samo dvignemo in preložimo na vrt.

Katero zemljo ali substrat uporabimo

Pomembno je, da uporabimo rahlo in dobro odcedno zemljo, ki je bogata s hranili. Vrtna zemlja je lahko za vzgojo sadik preveč zbita. Več uspeha bo, če uporabimo substrat, namensko pripravljen za vzgojo sadik:
za zimske setve uporabimo Terra preta 90 %
za vzgojo sadik v kontroliranih pogojih (stanovanje, ogrevani rastlinjaki) pa Eko Zemljo za vzgojo sadik.

Kadar vzgajamo sadike v stanovanju, izberemo Eko Zemljo za vzgojo sadik, v kateri mlade sadike razvijejo močan koreninski sistem in ne preobilice rastlinske mase, kar bi povzročilo težave. Sadike, ki jih vzgajamo v kontroliranem okolju, potrebujejo substrat z manj hranili.

Za zimske setve uporabimo ekološki substrat Terra preta 90 %, saj so pri tej vzgoji sadik pogoji povsem drugačni. Pri zimskem sejanju sadik ne presajamo, jih ne zalivamo in utrjujemo tako, kot to počnemo z notranjimi sadikami.

Pri zimskem sejanju nasujemo v posodo vsaj 10 cm globoko plast substrata, saj njegova vloga ni samo podlaga za rast rastlin, pač pa tudi izolacija pred mrazom, ki prihaja iz tal. Substrat dobro zalijemo in počakamo, da se odcedi, nato pa posejemo seme.

Kako posejemo seme

Seme enakomerno potresemo po vrhu substrata in ga prekrijemo s tanko plastjo substrata. Substrat nežno potlačimo. Semen ne sejemo preveč na gosto, saj sadik pri zimskih setvah ne pikiramo. V substratu bodo rastle, dokler jih ne bomo presadili na stalno mesto, zato jim moramo že takoj na začetku omogočiti dovolj prostora za rast in razvoj korenin v posodi.

Posodo postavimo v večjo posodo z vodo in počakamo, da se substrat navlaži. Nato posodo vzamemo iz vode. Posode nato označimo, da bomo vedeli, kaj bo zrastlo v njih in jih zapremo.

Kam postavimo posode z zimskimi setvami

Posode lahko postavimo na vrtno mizo ali klopco, na prevrnjene gajbice, na balkon ali teraso, pod nadstrešek. Odlična lokacija je sončno, a zavetno mesto, kjer lahko posode zasuje sneg, če zapade. Biti pa morajo dvignjene od tal, saj ravno mrzla tla spomladi zavirajo kalitev.

Zaščita in nega mladih sadik

Posevke v posodah, ki niso izpostavljene padavinam, je treba občasno zalivati. Tiste pod milim nebom zalivamo le izjemoma, ob zelo suhem vremenu. Bolje kot zalivanje od zgoraj je, da posode za nekaj časa postavimo v večjo posodo z vodo. Tako se substrat lahko sam napoji. Ob padavinah pazimo tudi na to, da obilica dežja ne bi utopila sadik.

Kadar ni snega, temperaturne razlike med dnevom in nočjo pa so velike, posode dodatno izoliramo s slamo, kakšno odejo, stiroporjem ipd.

Ob vročih dneh kasneje v pomladi je lahko težava pregrevanje. Posode s sadikami takrat umaknemo z žgočega sonca v delno senco.

Približno kak teden, preden bomo presadili sadike na njihovo stalno mesto, posode odpremo in pustimo odprte.

Presajanje sadik na vrt

Ko so rastline dovolj velike, jih presadimo na vrt. Lahko posamič, če so zelo majhne, pa za začetek kar kompletno grudo.


Posted on

Vitamini z okenske police: gojenje mikrozelenjave

Mikrozelenjava je ime za zelo mlade rastline različnih vrst običajne zelenjave. Pridelamo jo lahko sami, tudi če nimamo vrta ali ko je ta pokrit z debelo snežno odejo. Potrebujemo le malo prostora z dovolj svetlobe, kakovosten substrat in seme.

Za mikrozelenjavo uporabimo seme zelenjave, pri kateri uživamo liste in stebla: solate, zelišča, užitne cvetlice. Posejemo lahko brokoli, cvetačo, zelje, gorčico, chia semena, sončnice in ajdo.

Možnosti je še več: amarant, rukola, pesa, zelena, kodrolistni ohrovt, blitva, komarček, peteršilj, redkvice, repa, kreša, grah, čebula, timijan in baziliko.

V isti posodi lahko gojimo le eno vrsto zelenjave, lahko pa mešanico različnih vrst. Dobili bomo zelo zanimive kombinacije okusov, tekstur in barv.

Kaj potrebujemo?

  • plitko in široko posodo z drenažnimi luknjicami in ustrezen podstavek
  • ekološki substrat (npr. Terra preta 90 %)
  • različne vrste semen (pomembno: uporabimo samo netretirano seme)

Navodila:

V posodo natresemo 2,5 do 5 cm substrata in jo potresemo, da se substrat lepo porazdeli. Substrat narahlo potlačimo, a mora ostati rahel. Posodo postavimo v večjo posodo z vodo, da se substrat navlaži. Vzamemo jo iz vode, nato pa po površini substrata enakomerno in precej na gosto posejemo seme. Ležati morajo eno poleg drugega. Rahlo jih potapkamo, potem pa prekrijemo s tanko plastjo substrata. Nazadnje substrat navlažimo s pršilko.

Posodo prekrijemo s prozorno plastično folijo ali pokrovom. Odstranimo ga takoj, ko semena vzkalijo. Dogajanje v posodi redno preverjamo in vzdržujemo vlago v njej s pomočjo pršilke.

Posodo postavimo na okensko polico. Pretegnjene, blede rastlinice z majhnimi, zanikrnimi kličnimi listi pomenijo, da so bile med rastjo deležne premalo svetlobe.

Žetev in uporaba

Mikrozelenjavo požanjemo s škarjami dva do tri tedne po setvi, ko so rastlinice velike približno 5 cm in se je že pojavil prvi par pravih listov. Porežemo jih tik nad tlemi, nato pa nežno splaknemo. Porabimo jih čim hitreje, da ohranijo svež okus in kakovost.

Mikrozelenjavo lahko nasekljamo in potresemo po juhi ali enolončnici, jih uporabimo na sendvičih, dodamo v solato, potresemo po tako ali drugače pripravljenem krompirju in mesu ali jih dodamo v jajčno omleto.

Po žetvi – nova setev

Po žetvi prst po potrebi navlažimo in posejemo nova semena. Pokrijemo jih s tanko plastjo prsti, ponovno navlažimo in posodo pokrijemo s prozorno folijo za živila. Splača se imeti več posod, v katere sejemo z nekajdnevnim zamikom. Tako nam zlepa ne bo zmanjkalo svežega pridelka.

Posted on

Unikatna slika iz starega nakita

V predalu so se mi sčasoma nabrali kosi nakita, ki ga ne nosim več. Polomljene sponke, polomljeni uhani ali takšni z izgubljenim parom, oškrbljeno stekleno srce, mamin filigranski obesek, strgana ogrlica iz rečnih biserov … V predalu delajo gnečo, stran pa jih ne bi rada vrgla.

Na spletu sem našla idejo, kako iz starega nakita naredimo sliko. Nakit tako ohranimo in hkrati dobi novo funkcijo.

Poleg nakita sem uporabila še star okvir, kos debelejšega kartona in temno moder jersey. Lepila sem s pištolo za lepljenje. Najprej sem karton sem odrezala tako, da je lepo sedel v okvir. Oblekla sem ga s kosom jerseya. Na hrbtni strani sem blago na karton prilepila s pištolo za lepljenje.

Nakit, ki sem ga namenila za izdelavo slike, sem stresla na podlago.

Potem sem ga razporejala, dokler mi ni bila razporeditev všeč.

Posamezne dele nakita sem na podlago prilepila s pištolo za lepljenje. Pri delu je treba paziti, da se ne opečeš z vročim lepilom. Nitke lepila, ki so se vlekle čez sliko, sem potem, ko se je lepilo ohladilo, zelo preprosto odstranila s prsti. Tako, končano. Je že na steni.

Posted on

Pošastka za Rori

Rori je konec januarja praznovala prvi rojstni dan. Za darilo sem ji sešila Pošastko – mehko igračo iz blaga, ki ji bo lahko zapela jopico, ji zavezala vezalke, preštela koralde na laskih, jo nahranila s krhljem jabolka in shranila svoje male zaklade v žepek ne Pošastkinem trebuhu.

Posted on

O vrtu, ki bi mu radi povrnili rodovitnost

Pred nekaj dnevi me je poklicala gospa, ki si je zadala nalogo, da povrne rodovitnost svojemu vrtu. Pregledala je spletno stran www.gajin-vrt.com, prebrala veliko člankov in našla različna mnenja na spletu, kako naj se zadeve loti. A bolj ko je brala, več težav je imela z odločitvijo, kaj bi bilo za njen vrt najboljše. Zato me je poklicala.

Na nekoč zelo uspešnem vrtu je pridelala vsako leto manj, pojavilo se je tudi vse več težav z boleznimi in škodljivci. Na njem so namesto zaželene zelenjave začeli rasti trdovratni pleveli. Zanimalo jo je, kaj menim o rešitvi, ki jo je našla v nekem članku: ves vrt prekrijemo s kartonom, s kateri zatremo plevele, nato pa nanj nasujemo debelo plast komposta, v katerega nato sejemo in sadimo zelenjavo.

Drži, to je en od načinov, s katerim lahko dokaj hitro in preprosto na novo zastavimo vrt. Vendar ji ga v njenem primeru nisem priporočila. Prvič, nad kartonom nisem posebno navdušena; če že, bi za zastiranje zapleveljene podlage raje uporabila naravne snovi (npr. slamo in seno). Poleg tega mi ideja, da bi s kartonom naredili bariero med novim in starim rastnim medijem ni bila všeč. Tudi to, da bi potrebovala res velike količine komposta, ki bi ga nasula na karton, predstavlja določen minus. Ideja, da bi zaprla podlago, mi ni bila všeč tudi zato, ker je bila ta podlaga nekoč očitno uspešen vrt – ni šlo za zastrupljeno ali mrtvo podlago, zgolj utrujena in izčrpana je bila. In pleveli, ti pionirski nosilci življenja, so se tam naselili zato, da bi zemlji povrnili izgubljene snovi, izgubljena hranila in tudi življenje in ne zato, da bi nagajali lastnici vrta. Razumem, da ji niso bili všeč, da so bili nebodigatreba in nepotrebna nadloga. A ko dojamemo, zakaj se določen pojav pojavi, ukrepamo s povsem drugačnim izhodiščem. In zato pogosto tudi veliko bolj razumno in zato tudi bolj učinkovito.

Iz vseh teh razlogov ji uporabe kartona nisem priporočila. Menila sem, da bi bila za obnovo njenega  utrujenega vrta bolj primerna druga metoda, ki ni tako drastična, zato pa je cenejša in bolj učinkovita.

Predlagala sem ji, da obstoječe zemlje ne bi zatirala, zapirala, zablokirala dostopa do nje, pač pa naj:
– populi (že sedaj, pred pomladjo) vse najbolj vidne plevele;
– vrtne grede zastre z debelejšo plastjo komposta (5 do 10 cm), tega pa s tanjšo plastjo naravne zastirke (seno ali slama);
– kasneje (spomladi) ob sejanju in sajenju v sejalne jamice in jarke sproti in vsakič doda Biooglje-aktivator zemlje.

Na ta način bo vrt nahranjen, zaželena zelenjava bo imela dovolj hranil in bo uspešno rastla. Težav s pleveli bo v tako nahranjeni zemlji postopoma čedalje manj; sami od sebe bodo odšli, saj ne bodo več potrebni.

Gospa me je vprašala tudi, kaj menim o tem, da bi na grede dodala t.im gobji kompost. Ključno pri vsakem dodajanju katerega koli dodatka na vrt je odgovor na dve vprašanji: kakšna je zemlja, ki ji dodatek dodajamo, in kakšne lastnosti ima dodatek. Gospa je že imela podatek o pH vrednosti njenega vrta: bil je okoli 7. Nevtralen pH ustreza večini zelenjave (podatke o tem lahko preberete tukaj); ključno pri tej odločitvi pa je, kakšen je pH komposta iz gob? Če je kisel, in če bi ga dodali precej, bi lahko zrušil prijetno blag pH vrtne zemlje, kar seveda ne bi bilo dobro. Tukaj je torej odgovor na to vprašanje: poznati moramo lastnosti dodatka in lastnosti osnove, da lahko predvidimo, kakšen bo končni izid.