Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by

Zakaj postane solata grenka?

Okus sveže domače solate, pravkar prinesene z vrta, je izjemen. Zato bi morala biti solata sestavni dela vsakega vrta in to v tako veliki meri, da si je lahko vsak dan privoščimo celo skledo. Dobra stran solate je, da jo lahko posadimo na prav vsako gredo, saj se razume z vsemi vrstami zelenjave. 

Kadar pa nas namesto s svežim in odličnim okusom preseneti z grenčino, se človek vpraša, čemu ves trud, ko pa lahko solato kupi v trgovini – in to brez grenkega okusa.

Najpogostejši vzrok za grenak okus solate je poletna vročina. Solata je rastlina, ki najbolje uspeva v hladnejših obdobjih vrtnarske sezone, spomladi in jeseni. Ob višjih temperaturah se solata postara hitreje in hitreje tudi uide v cvet.

Solata uspeva najbolje pri temperaturah med 15,5 in 21,1 °C. Pri višjih temperaturah se rast upočasni, zaradi česar so solatni listi, ki jih naberemo, starejši in zato tudi slabšega okusa, kot mladi listki. Vročina deluje na solato stresno – rastline, ki trpijo zaradi stresa pa nimajo dobrega okusa.

Zakaj solata (prezgodaj) uide v cvet

Ko solata doseže zrelost, se pripravi na cvetenje. Zgodnje uhajanje v cvet povzroči vročina, pomanjkanje in/ali neenakomerna oskrba z vodo ali karkoli drugega, kar rastlini povzroči stres.

Obiranje mladih listov

Ne čakamo na to, da bo solata dosegla zrelost in oblikovala glave. Namesto tega že nekaj tednov po presaditvi na vrt začnemo obirati zunanje liste. Zunanje liste obiramo redno, manjše notranje pa pustimo, da rastejo. Na ta način pomagamo solati, da raste hitreje in pridelamo več solate, kot če bi pridelovali solatne glave. Tudi okus tako pridelane solate je boljši, saj so listi, ki jih oberemo mlajši, kot bi bili, če bi počakali, da solata naredi glavo.

Senčenje

V poletni vročini bo solati prijala senca. Zagotovijo jo lahko višje rastoče rastline (solato lahko npr. posadimo pod paradižnik). Izpostavljenost vročemu soncu zmanjšamo tudi tako, da jo posadimo na mesto, ki je osončeno zjutraj, popoldan pa je v senci dreves ali stavb. Pred vročino jo zaščitimo s škropljenjem z raztopino Kaolina, ki jo bo zaščitil tudi pred škodljivci.

Redno zalivanje in uporaba zastirke

Solata je zelo občutljiva na pomanjkanje vode in hitro ovene. Tudi neredna in neenakomerna oskrba z vodo ji škodi, saj jo spravlja v stres. Solata ima plitke korenine, zaradi česar jo suša prizadene veliko hitreje in huje kot rastline, ki imajo globlje korenine. Zalivamo jo temeljito, da lahko voda prodre globlje v tla, saj se bodo tako njene korenine razvile bolj v globino. Plitvo zalivanje, ki seže samo nekaj cm v tla, tudi če je redno, ni dobro. Zastirka je dobrodošla, saj ohranja vlago v tleh (pod pogojem, da nimamo polžev). Pazimo, da se zastirka ne dotika stebla solate.

Rodovitna zemlja

Tudi za solato velja tako kot za vse druge rastline: rastline so samo simptom zdravja zemlje. V rodovitni, s hranili in življenjem pogato oskrbljeni zemlji, zrastejo lepe, močne, zdrave in okusne rastline, v ubogi, siromašni, izčrpani zemlji pa bolne, zakrnele in neokusne rastline.

Zemlji moramo vrniti vse, kar smo ji odvzeli, ko smo pobrali pridelek, kar pomeni, da vrt redno in vsako leto oskrbimo s kakovostnim kompostom (tega posujemo po vsej površini gred) in Bioogljem-aktivatorjem zemlje (tega dodamo neposredno ob sejanju/sajenju v sadilne jarke in jamice).

Prva pomoč: ko opazimo, da solata ne uspeva tako, kot bi si želeli, ji dodamo Biooglje -aktivator zemlje. Zemljo rahlo zrahljamo, a pri tem pazimo, da ne poškodujemo korenin. Posujemo Biooglje – aktivator zemlje okoli rastlin (po eno veliko pest na sadiko), nato pa tla dobro zalijemo.

Poletne sorte solat

Solate se razlikujejo tudi glede na to, kako dobro ali slabo prenašajo poletno vročino. Pomagamo si tako, da spomladi in jeseni gojimo pomladanske sorte solat, poleti pa poletne.

Spomladanske sorte: ljubljanska ledenka, belokriška, tolminka, bistra. 
Poletne sorte: canasta, leda (sorta solate, ki je selekcionirana iz ljubljanske ledenke), krhkolistne solate unicum, dalmatinska ledenka, great lakes, gentilina, romanska zelena (corsica) in rdeča solata (ovired) in atrakcija, ki je mehkolistna sorta solate.

Kako preprečimo, da bi solata postala grenka:

* solato poleti nabiramo v jutranjih urah, pred 9. uro. Solata, nabrana v svežini jutra, ima v primerjavi s solato, nabrano v popoldanski vročini, veliko boljši okus. Solato speremo z mrzlo vodo, jo osušimo in do uporabe shranimo v hladilniku.
* solato posadimo v senco večjih rastlin, kjer bo manj izpostavljena žgočemu soncu in vročini
* ko jo zalivamo, ji privoščimo tuširanje
* v času vročinskih valov jo poškropimo z raztopino Kaolina, ki jo zaščiti pred vročino in jo ohrani hladno
* skrbimo za redno in enakomerno oskrbo z vodo
* skrbimo za zemljo, da ohrani rodovitnost (Eko kompost, Biooglje-aktivator zemlje)

Posted on by

Kaj je najboljše, ko gre za Kaolin?

Kaolin ima veliko odličnih lastnosti: primeren je za ekološko pridelavo sadja in zelenjave, škodljivcev ne pobija, pač pa jih odganja (in so zato koristne žuželke varne na našem vrtu tudi, ko se ukvarjamo s škodljivci), ščiti rastline pred škodljivci, nima karence, zaščiti rastline pred vročinskim šokom in sončnim ožigom, krepi rastlinsko tkivo . . .

Ima pa še eno prednost, ki se mi zdi od vseh še najbolj dobrodošla za nove in stare vrtnarske mačke: ko gre za Kaolin, nam ni treba nujno vedeti, kdo nam dela škodo. Za ostale pripravke (vključno z večino homeopatskih pripravkov) velja, da to moramo vedeti – saj sicer ne bomo izbrali pravega. Škodljivce je pogosto težko določiti, ker se skrivajo, so majhni, zmuzljivi, ali pa se rastlin lotijo šele, ko nas ni v bližini – na primer v nočnih urah.

Ne glede na to, kdo naš škodljivec je, ali ga poznamo, ali ne, in ne glede na to, ob katerih urah se loti našega vrta, bo Kaolin učinkovito zaščitil rastlino, saj škodljivcu njegov okus po kredi ne bo všeč.

P.S. Uporaben nasvet: večje rastline in nasade (npr. sadovnjak ali vinograd) zaščitimo s škropljenjem s Kaolinom, ki ga dodamo vodi (100 g Kaolina na 10 l vode). Kadar pa se nam mudi in bi radi na hitro zaščitili le nekaj rastlin, si lahko pomagamo tako, da Kaolina ne raztopimo v vodi, pač pa po rastlini enakomerno potresemo suh Kaolin – podobno, kot s sladkorjem v prahu potresemo krofe ali flancate.

Na fotografiji so listi kapusnic, ki sem jih zaščitila kar s suhim Kaolinom. Odlično se jih je oprijel in učinkovito zaščitil pred kapusovim belinom.

Posted on by

QR za odličen domač kompost že v 4 tednih

Leta 1935 je Maye E. Bruce izumila svoj sistem hitrega kompostiranja brez obračanja (‘Quick Return’ (QR) compost system) s katerim kmetje in vrtnarji pridelajo rodoviten kompost v nekaj tednih, ne da bi ga bilo treba obračati in brez dodatka gnoja (1 m3 komposta tehta 1 tono, zato je obračanje naporno delo). V naslednjih desetletjih je postala njena metoda zelo priljubljena po vsem svetu. Ključna sestavina te metode je uporaba zeliščnega aktivatorja, ki je pripravljen iz listov in cvetov šestih zelišč in kančka medu.

Metoda je postala še bolj znana z izidom knjige ‘Common Sense Compost Making’, ki jo je gospa Bruce izdala leta 1946. PDF njene knjige o kompostiranju Common sense compost making lahko preberete TUKAJ.

Metoda hitrega kompostiranja brez obračanja gospe Bruce je preprosta in primerna za vse, ki želijo gojiti rastline na ekološki in trajnostni način. Primerna je tako za male vrtove, kot za kmetije.

Na fotografiji: Maye E. Bruce

Na fotografiji: Maye E. Bruce ureja svoje kompostnike.

Prva in ​​najpomembnejša dejavnika, ki ju je treba upoštevati pri ekološki pridelavi, sta zdravje in struktura tal. Da bi lahko dosegli cilj, je treba tlom zagotoviti dohranjevanje v obliki gnoja ali komposta z enako rodovitnostjo, kot ga ima živalski gnoj.

Kakovosten živalski gnoj je težko dobiti, za veganskega vrtnarja pa živalski gnoj niti ne pride v poštev. Gnoj živali, ki se pasejo na pašnikih, obdelanih s herbicidi na osnovi hormonov, škodljiv za zdravje tal. Če takšne, škodljive vrste gnoja vnesemo neposredno v tla, lahko povzročijo izpiranje hranil v podtalnico in onesnažijo naše zaloge vode. Na osnovi teh dejstev postane pomislek, ali je sploh smiselno uporabiti živalski gnoj, še močnejši.

Kompost, narejen po metodi QR, nahrani lačne mikroorganizme in s tem omogoči uspešen razvoj in zdravje rastlinam, ki jih gojimo ter neprecenljive koristi za zdravje in dobro počutje živalim in ljudem, ki se z njimi prehranjujejo.

Kompost pripravljen s QR Zeliščnim aktivatorjem komposta enako kot vsak dobro pripravljen kompost ustavi degradacijo tal in obnovi njihovo strukturo, zaradi česar so tla bolj odcedna in hkrati bolje zadržujejo vlago.

QR Zeliščni aktivator komposta lahko kupite v Gajinem vrtu – kliknite TUKAJ.

QR Zeliščni aktivator komposta za odličen domač kompost, narejen v 4 tednih
Posted on by

6 razlogov, da vrt ni tako uspešen, kot bi lahko bil (+ nasveti za rešitve težav)

Zdravje vrta je v največji meri odvisno od njegove zemlje. Rastline, ki rastejo v rodovitni zemlji, so zdrave in z veliko okusnih plodov, pojav škodljivcev in bolezni pa je izjema in ne pravilo.

A kaj, če naš vrt oziroma rastline na njem delujejo klavrno, ubogo? Zakaj po tem, ko posadimo mlade sadike, le-te obstanejo v rasti ali propadejo? Kaj lahko naredimo? Poiskati moramo vzrok za takšno stanje in rešitev:

Sonce. Senčna lega je lahko vzrok za zaostajanje v rasti. Rastline imajo različne potrebe po polni osončenosti. Če je vaš vrt delno v senci, bodite pazljivi pri določanju prostora za svoje rastline. Največ sonca potrebujejo paradižniki, bučevke, paprike in jajčevci. Na manj osončenem vrtu bodo uspevale korenovke, pese, špinača, solate, koriander in ohrovt.

Zemlja. Pomanjkanje ali enostranski presežek hranil v zemlji je drugi najpogostejši vzrok za slabo uspevanje rastlin. Gnojenje z živalskim gnojem lahko povzroči pregnojeno zemljo, zaradi katere imajo rastline veliko zelene mase, a malo plodov. Zemljo lahko gnoj okuži s škodljivci, npr. strunami, ki se jih potem težko znebimo. Redno vsakoletno gnojenje in lopatanje zemlje poškoduje strukturo zemlje in uničuje življenje v njej. Umetna gnojila niso prava izbira, saj ne vsebujejo organskih snovi, ki jih zemlja potrebuje. Najboljša izbira za vrt, na katerem bomo pridelali veliko zdrave zelenjave, je kombinacija kakovostnega rastlinskega komposta in obogatenega, z mikroorganizmi poseljenega biooglja. S kompostom in obogatenim bioogljem zemljo dohranjujemo sproti in ciljno ob vsakem sejanju in sajenju. Če svojega komposta nimamo dovolj, kupimo kakovostnega. Kompost in biooglje lahko v vrtno zemljo dodamo tudi kadarkoli kasneje, ko se na vrtu pojavijo težave z rastjo in zdravjem rastlin. Tudi v tem se ta dva dodatka razlikujeta od gnoja, ki ga ne smemo dodajati neposredno k rastlinam.

Hlad in vročina. Prenizke in tudi previsoke temperature lahko zavrejo razvoj rastline. Primer: hladne noči pod 15,5°C ali vroči dnevi nad 29,5°C lahko povzročijo, da paradižnikom in paprikam odpadejo cvetovi. Rastline pred nizkimi temperaturami zaščitimo s kopreno, pred previsokimi pa z raztopino Kaolina.

Voda. Rastline nujno potrebujejo vodo za zdrav razvoj. Kadar ni dežja, jih moramo zalivati. Izsuševanje in temperaturna nihanja zemlje preprečimo tako, da zemljo na gredah zastremo. Vrtov, na katerih imamo težave s polži, ne zastiramo s slamo ali senom, pač pa s kompostom. Tudi preveč vode ni dobro. Če na vrtu voda zastaja ali če pretiravate z zalivanjem (zalivate vsak dan), je to lahko problem za vaše rastline. Rastline imajo rade, da se med posameznimi zalivanji zemlja vsaj delno osuši, saj so tako korenine bolje oskrbljene s kisikom. Paradižniki in bučke ne prenesejo stalno mokrih nog. Rastline je najbolje zalivati v tla. Vsakodnevno škropljenje vrta olajša širjenje glivičnih bolezni.

Sorte. Izberemo sorte, ki dobro uspevajo pri nas. Vprašamo sosede, ki imajo uspešne vrtove, prosimo jih za semena starih, preizkušenih avtohtonih sort.

Škodljivci in bolezni. Za zaščito pred škodljivci in zdravljenje rastlin uporabimo belo glino Kaolin in homeopatske pripravke za rastline, ki jih s pridom uporablja že veliko slovenskih vrtnarjev. Kaolin škodljivce odžene, ne pobije pa koristnih žuželk in ne škodi čebelam. Fitofarmacevtski pripravki pobijejo tudi koristne žuželke, zato se težava s škodljivci vrne v podvojenem obsegu. Zdrav vrt predstavlja celovit ekosistem, v katerem je dovolj prostora za vsa živa bitja. Ker je sistem uravnovešen, njihove prisotnosti sploh ne opazimo, saj nam ne povzročijo opazne škode.

Posted on by

Zaščita s Kaolinom proti oljčni sadni muhi, sončnemu ožigu in vročinskim šokom

Oljke so v preteklosti povečini pridelovali v ekstenzivnih oljčnikih. Takrat je veljala za razmeroma zdravo in nezahtevno sadno vrsto. S širitvijo nasadov in intenzivnejšo proizvodnjo pa so se tudi pri pridelavi oljk začele pogosteje pojavljati glivične bolezni (pavje oko, oljkova siva pegavost in bakterijska okužba oljkov rak) ter škodljive žuželke. Med slednjimi povzroči največ škode, zlasti v deževnih letih, oljčna muha. Poleg oljčne muhe se občasno pojavljajo še drugi škodljivci. Plodove in liste oljk prizadene oljčni molj, predvsem v mladih oljčnikih pa izjede na listih oljk povzroča še oljčni jajčasti rilčkar.

  1. Oljčna sadna muha

Oljčna sadna muha (Bactrocera oleae) povzroči zmanjšanje kakovosti in količine plodov in oljčnega olja. Oljčna muha povzroči veliko škodo ali celo izpad pridelka: poškodovani plodovi odpadajo, kakovost poškodovanih plodov je manjša, kar pomeni slabšo kvaliteto oljčnega olja, teža plodov je zaradi škode ličink manjša od 3 do 5 %, pri sortah z majhnimi plodovi pa celo do 20 %. Ko žerke v plodu ni več, plod okužijo glive in bakterije, zaradi česa plodovi dodatno gnijejo in propadajo.

Napad oljčne muhe ugotavljamo s prostim očesom ali s pomočjo rumenih lepljivih pasti (plošč) z ali brez feromonov. Žal se na plošče lepijo tudi koristne žuželke. Napad je viden tudi s prostim očesom: okoli peclja plodu se pojavi majhna rjava lisa, kjer je muha z vbodom odložila jajčece.

Zatiranje škodljivcev s pomočjo pesticidov povzroči zmanjšanje gostote njihovih naravnih sovražnikov, zaradi česar so naslednji napadi škodljivcev še močnejši. Potrebna je uporaba novih metod, ki zagotavlja najmanjše tveganje za okolje.

V raziskavi, opravljeni na raziskovalni postaji oljk Roudbar (vir: https://www.researchgate.net/publication/307637526_Application_of_Kaolin_clay_for_control_of_Key_pests_of_olive), so uporabili 3 različne koncentracije Kaolina v vodi: 5 %, 3 %, 1,5 % Kaolina in čisto vodo kot kontrolno škropivo. Najboljše rezultate so dosegli s škropljenjem s 5 % raztopino Kaolina. Uporaba kaolinskega prahu se je izkazala za zelo koristno metodo za zatiranje oljčne sadne muhe in oljčne bolšice.

Čas pojava oljčne muhe

Oljčna muha se običajno pojavi konec junija, lahko pa že vse od začetka meseca junija, ali celo konec maja, zato bi bilo potrebno oljčnike kontrolirati najkasneje od konca maja oziroma od začetka junija dalje..

Njen nalet traja vse do julija in avgusta. V najbolj vročih poletnih dneh se zaradi vročine njen nalet umiri ali celo prekine. Oljčna muha je najbolj aktivna pri temperaturi med 16 in 30 °C. Po poletni vročini se ponovno močneje pojavi s prvimi avgustovskimi plohami in ostane prisotna vse do meseca novembra. Oljčna muha leti do 300 cm nad tlemi, zato mora biti tudi plodovi zaščiteni do te višine. 

  1. Vročinski šoki in sončni ožig

V raziskavi (vir: https://www.youtube.com/watch?v=W6oL93-evw4) so ugotavljali, kakšen je učinek Kaolina na oljke ko gre za zaščito pred sončnim ožigom in vročinskim šokom. Rezultati so pokazali, da je zaščita s Kaolinom prinesla 30 % večji pridelek: oljke, ki so bile zaščitene s Kaolinom, so v povprečju obrodile 40,1 kg oliv na drevo, oljke, ki so bile v kontrolni skupini in niso bile zaščitene s Kaolinom, pa so v povprečju obrodile po 31,2 kg oliv na drevo. Plodovi s Kaolinom zaščitenih oljk so bili za 9 % težji. Raziskava je trajala 3 leta in rezultati so bili vsako leto boljši. Prav tako je bil večji tudi prirast rastlinskega tkiva na s Kaolinom zaščitenih oljkah v primerjavi s tistimi, ki so bile nezaščitene v kontrolni skupini. Razliko v kakovosti in količini pridelka pripisujejo dejstvu, da v poletni vročini rastline prekinejo fotosintezo, kar vpliva na količino in kakovost pridelka in tudi na razvoj rastline. Rastline, zaščitene s Kaolinom, fotosinteze ne prekinejo, zato pri njih ni težav, ki jih povzročijo sončni ožig in vročinski šoki. 

Ocenjena poraba* Kaolina v oljčnikih na ha: 40 do 50 kg Kaolina
(od tega 25 kg za osnovno škropljenje + 15 do 25 kg za vzdrževanje kaolinske zaščite)

Osnovno škropljenje: 4 x v enem mesecu (1 x na teden, ponovimo 4 x):

  1. škropljenje: 10 kg Kaolina na 1000 l vode
  2. škropljenje: 5 kg Kaolina na 1000 l vode
  3. škropljenje: 5 kg Kaolina na 1000 l vode
  4. škropljenje: 5 kg Kaolina na 1000 l vode

Z osnovnim škropljenjem začnemo konec maja ali začetek junija, pred prvim naletom oljčne muhe.
Obnovitveno škropljenje opravimo po osnovnem, na osnovi tega, v kakšnem stanju je kaolinska zaščita. Škropimo po potrebi, odvisno od padavin. Ker ima oljčna muha skozi sezono več rodov, je pomembno, da ohranjamo zaščito s Kaolinom skozi vso sezono.

*dejanska poraba Kaolina v oljčnikih je odvisna od velikosti dreves in njihove rastlinske mase ter od količine in moči padavin. Kaolinsko zaščitno prevleko lahko močnejše padavine načnejo oziroma poškodujejo. Ker so hladna in mokra poletja za oljčno muho tudi sicer najbolj ugodna (saj vročine ne mara), je vzdrževanje učinkovite zaščite iz Kaolina v takšnih poletjih še toliko bolj pomembno.

POMEMBNO! Kaolin je enako učinkovit tudi pri marsikaterih drugih škodljivcih. Več o Kaolinu lahko preberete TUKAJ.

Posted on by

Silicea C200 – ko na videz jalovo seme vstane od mrtvih

Na okenski polici sem v lončke posejala semena cuket, patišonk, hokaido buč in buč maslenk. V vsak lonček po eno ali dve. Nekaj lončkov je ostalo praznih, ker v njih seme ni vzkalilo. Ko sem sadike presadila v nove dvignjene grede, sem nanje stresla tudi zemljo iz lončkov, v katerih semena niso vzkalila. Pač zato, da se ne meče zemlje stran. Po presajanju sem sadike zalila s homeopatskim pripravkom Silicea C200, da bi se okrepile in lažje vživele v novo okolje (porabila sem 8 globul na 10 l vode; 4 dvignjene grede, velikosti 1,2 x 0,8 m, sem zalila z 20 l pripravka). Že naslednje jutro so bile sadike vidno krepkejše, zelena barva listov je postala močnejša, stebla so bolj čvrsto stala pokonci. In nat šok: semena, ki v lončkih na okenskih policah nikakor niso hotela vzkaliti, so po zalivanju s Siliceo praktično čez noč vzkalila, kot po čudežu so se pojavile mlade sadike. Pa sem mislila, da iz teh semen nič ne bo, da so splesnela, zgnila … Drži, kot pribito – ko deluje homeopatija, se res zdi, da se je zgodil čudež 🙂

P.S. Zdaj imam nov problem – kam s toliko mladimi sadikami? Bo treba narediti še kakšno dvignjeno gredo, ne bo druge . . .

Posted on by

Kaj sejemo in sadimo aprila

Marsikatera od sadik, ki jih sedaj že prodajajo v vrtnih centrih, nikakor še ne sme na prosto, zato bodite previdni pri nakupu. Na prosto lahko v aprilu sadimo vrtnine, ki imajo rade kratke dneve in sveže noči, ne marajo pa vročih poletnih dni. Pobrali jih bomo, še preden se začne vroče in sušno poletje.

Sedaj presajamo in sejemo solate (krhkolistna, mehkolistna, rozetasta, za obtrgovanje). Z njimi delamo na dan za list. prvi pridelek bomo pobrali čez šest tednov. Seme sejemo v manjših količinah na 10 do 14 dni, da bo vedno dovolj pridelka.

Sadimo sadike in sejemo seme kapusnic (zelje, kitajsko zelje, glavnati ohrovt, cvetača, brokoli, nadzemna kolerabica). Kapusnice potrebujejo dobro pognojena tla, zato pred sajenjem dodajte v jamico tri pesti komposta. Presajamo jih v začetku aprila, pridelek pa bomo pobrali junija. Posejemo kapusnice, ki jih bomo pobirali jeseni in čez zimo.

Posejemo blitvo, lahko v lonček ali na prosto. Lansko blitvo, ki je prezimila, poberemo do maja, ker bo takrat pognala v cvet.

Na prosto presadimo sadike pora in sejemo por za prezimno zalogo. Tako križnice kot tudi por potrebuje veliko hranil, zato v sadilno jamico dodamo po tri pesti komposta.

Gomoljno zeleno presadimo na prosto na dan za korenino, stebelno zeleno pa na dan za list. Stebelna zelena je odlična za majhne vrtove in balkone. Režemo zunanje liste, srček puščamo.

Krompir posadimo čim prej. Tla dobro pognojite s kompostom. Na majhnih vrtovih in balkonih ga lahko posadimo v velike lonce ali vreče.

Čebula naj gre na gredice čim prej, na ne preveč pognojene gredice. Na isto gredo lahko posejemo korenček, s katerim se dobro razume, vmes pa posadimo sadike solate.

Čim prej posejemo tudi redkvico, ki ima prav tako raje hladnejše kot pa vroče dni. V vročini postane puhla in uide v cvet, zato je sedaj pravi čas za njo.

Korenček posejemo v rahla in globoka tla. Potrebuje redno in zadostno oskrbo z vlago. V suhih tleh ne bo vzkalil.

Tudi špinača ne mara vročine, zato jo čim prej posejemo.

Če se še niste lotili sadik paradižnika, bučk in buč, tudi še ni prepozno. Seme sejemo v lončke, na prosto jih bomo presadili po 15. maju. Paradižnik potrebuje za vzklitje vsaj 22°C do 28°C. Ne pozabite na to, da ne boste razočarani, če seme ne bo vzklilo.

Še ves april lahko sejemo grah, konec aprila pa nizek fižol (visokega šele v maju). Stročnice si tla z dušikom oskrbijo same, zato ne marajo pognojenih tal.

Posted on by

Zakaj dober kompost ne vsebuje šote?

Dobila sem vprašanje: »Zakaj pri izdelku Eko kompost Sonnenerde poudarjate, da ne vsebuje šote?«

Če boste pregledali deklaracije substratov, kompostov in zemlje, ki jih lahko kupite v trgovinah za svoje rastline, boste med drugimi sestavinami zelo pogosto naleteli na šoto.

Kaj sploh je šota? Šota je stisnjen, mrtev rastlinski material, ki je star več tisočletij. Je zelo mehak in rahel. Nastal je iz mahov, mrtvih ostankov rastlin, včasih tudi korenin, ki so se ohranile v okolju brez kisika. Ko se šota posuši, je močno vnetljiva.

Šote kot dodatek zemlji ne potrebujemo, saj nam ne doprinese ničesar pomembnega, z njenim črpanjem pa hkrati škodimo okolju. Naše rastline zaradi nje ne pridobijo nič bistvenega. V substrate jo dodajajo zaradi njene rahlosti, sicer pa je prazna. V sami šoti rastline ne morejo uspevati, saj ne vsebuje hranil.

Ker je šota sama prazna, brez hranil, zemlji s šoto dodajajo mineralna hranila, kot so fosfor, kalij in kalcij. Tako nastane umeten substrat, niti približno enak kakovostni zemlji.

Šota ne zadržuje vlage, zato je poraba vode za zalivanje takšnega substrata veliko večja.

Njena naravna nahajališča so pri nas skromna in zaščitena, zato jo dobivamo iz severnih držav. A se tudi tam že zavedajo okoljskega problema, ki nastaja z njeno porabo. V Veliki Britaniji bodo do leta 2024 prepovedali prodajo šotnega komposta vrtnarjem in se trudili obnoviti svoja šotišča.

Velika nahajališča šote so v Rusiji, v Sibiriji. Ko odkopljejo vrhnjo plast tal in šoto izpostavijo vremenu, se šota izsuši , suha pa je močno vnetljiva. Posledica tega dogajanja so obširni požari šotišč. Šota vsebuje trikrat več ogljika kot gozd, in ko gori, se sproščajo toplogredni plini. Požari na šotiščih so hujši viri toplogrednih plinov kot industrija.

V šotiščih je shranjenega trikrat več ogljika kot v gozdovih. Podatek je pomemben, če vemo, da izguba organskega ogljika v tleh povzroči širjenje puščav in hkrati pripomore k toplogrednim plinom in segrevanju zemlje ter posledičnim klimatskim spremembam. Šotni substrati, komposti in zemlje z dodatkom šote torej neposredno vplivajo na klimatske spremembe.  Na prvi pogled se zdi, da je šota, ki jo porabijo vrtičkarji, obroben vir težav – dejansko pa ni obroben, pač pa ključen. Zato je odločitev vsakega posameznika, kako bo ravnal, zelo pomembna tudi za našo skupno prihodnost.

Za konec še citat dr. Boruta Vrščaja z oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Slovenije: »Tako, kot ne moremo živeti brez zraka in vode, tudi brez rodovitne zemlje ne bomo dolgo obstali. In kar uničimo danes, jutri ne bo mogoče obnoviti, saj zemlja potrebuje tisočletja, da ponovno nastane. Za vaše rožice pa bo bistveno boljša od šote kar tista zemlja, ki ste jo nabrali na bližnjem travniku ali iz krtine, ki jo je na travniku napravil krt, še namigne. Dodajte ji malo pravilno pridelanega domačega komposta in ne bo vam treba ničesar kupovati. Sama šota je namreč prazen material, ki brez dodanih hranil rastlinam daje samo oporo, pa še to bolj slabo. Pustimo jo raje na šotiščih, kjer ima bistveno večjo vrednost.« Vir: https://jana.si/clanek/odklenjeno/60bfbac00100b/ne-kupujte-sote

Posted on by

Reševalna lestev za ježke

V Sloveniji imamo beloprsega in rjavoprsega ježka. Žal je ježkov čedalje manj, izumirajo. Veliko jih konča na cesti, ker pred nevarnostjo ne zbežijo, pač pa se zvijejo v klopčič. Čedalje manj jih je tudi zaradi strupov, ki jih uporabljajo na vrtovih in njivah, saj z njimi pokončajo žuželke, ki jih jedo ježki. Veliko jih konča tudi pod kosilnicami in drugimi kmetijskimi stroji.

Jež je vsejed, ki pomembno prispeva k ravnovesju v naravi. Če ga boste opazili na svojem vrtu, ste tega lahko samo veseli. Da bo lahko prišel skozi gosto živo mejo na vaš vrt, izrežite vanjo tik nad tlemi luknjo v velikosti 30 x 30 cm.

Ježkom mleko škodi, tudi kruha jim ne smemo dajati. Radi pa imajo surovo mleto meso (jasno da nezačinjeno) in suho mačjo hrano – brikete (vendar jim ne dajajte tiste z ribami in piščancem). Vrtov, ki so v nulo očiščeni, ježki ne marajo, saj se na takšnem vrtu ne morejo nikamor skriti. Vrt, ki ima v kotu kup dračja in lanskega listja, pa je zanje kot nalašč. Tudi v topel kompost se bo ježeva mati z mladiči rada skrila, zato bodite previdni, če se boste lotili spomladanskega premetavanja kompostnega kupa in tega ne počnite z ostrimi vilami. Zanje so nevarni tudi odprti jaški in vrtne mreže (npr. tiste za kumare), ki jih nismo pospravili, ker se lahko zapletejo vanje. Preden zakurite kup dračja ali se lotite košnje visoke trave, vedno preglejte, če morda tam ne spi ježek.

Ježki so nočne živali. Na svojih nočnih pohodih iščejo hrano. Odrasel jež lahko na noč prepotuje od enega do dveh kilometrov. Spomladi se ježi parijo in takrat lahko pride tudi do borbe za priljubljeno ozemlje. Eno takšnih “borb” si lahko ogledate v spodnjem posnetku:

Za vse, ki imate ribnik, mlako ali kakšen drug vodni vir z strmimi bregovi, priporočam dodatek zanj: reševalno lestev za ježke. Naredite jo lahko iz deske, na katero pribijete deščice (z medsebojno razdaljo cca 2,5 cm), ali iz kosa mreže, ki jo napnete okoli lesene deske ali okvirja. Pomembno je, da je lestev takšna, da bo ježek s svojimi kratkimi nogicami lahko splezal po njej, in da nagib te lestve ni več kot 20°.

Ježki sicer znajo plavati (kot lahko vidite tudi na posnetku), a v vodi ne zdržijo dolgo in se kmalu utopijo. Takšna lestev pa jim lahko reši življenje.

Posted on by — 4 komentarji

Kaj morajo vrtičkarji nujno imeti?

Poglejte to sliko. Točno takšen pogled vas bo pričakal, če boste stopili v katerokoli prodajalno izdelkov za vrtnarje in vrtičkarje, pa naj bo to velika blagovnica, krajevna kmetijska zadruga ali majhna zasebna trgovinica. Na policah stoji množica živobarvnih plastenk, na katerih so naslikane žareče podobe cvetja in okusne zelenjave. V njih pa ni nič tako zelo lepega – strupi in umetna gnojila. Snovi, ki škodijo okolju.

Ljudje smo kot srake – všeč nam je živobarvna pisanost. Še zlasti, ko se učimo novih stvari, smo odlična tarča za vse, ki bi radi zaslužili na naši potrebi, da bi si sami pridelali svojo zdravo hrano.

Imam dve odlični novici: prvič, vseh teh lepih plastenk ne potrebujete. Resnično ne potrebujete petdesetih različnih gnojil in pesticidov, za vsako cvetlico ali sorto zelenjave svojega. Za vsako botanično skupino drugačnega. In drugič: vse, kar res potrebujete, je, da znate poskrbeti za zdravo zemljo, da znate opaziti težave in ustrezno odreagirati nanje. A ne s strupi in umetnimi gnojili.

Prva in edina stvar, ki jo morate narediti, je, da res dobro poskrbite za zemljo. Rastline, ki rastejo na njej, so simptom njenega zdravja, zdravja zemlje. Če je zemlja zdrava, močna, krepka, harmonična, z uravnoteženo vsebnostjo mikroorganizmov, hranil, elementov, mikro in makro življenja, bodo tudi rastline, ki rastejo v njej, močne, zdrave in okusne. Pika. Vse ostalo, kar vam poskušajo prodati trgovci, je neuporaben in pogosto zelo strupen balast, ki ima en sam cilj – zaslužiti. Eden od zelo učinkovitih marketinških trigerjev, ki jih uporabljajo za to, da nas porinejo v nakup stvari, ki jih dejansko ne potrebujemo, je strah. Strah pred tem, da ne bo uspelo, da ne bo raslo – če ne bomo poškropili ali zalili z določenim pripravkom.

Ne pustite se zastrašiti. Zaupajte sebi in naravi. Vse, kar morate narediti, je, da dobro poskrbite za svojo zemljo, da bo močna in rodovitna. Ko nato posejete in posadite rastline, redno in dobro skrbite zanje s pomočjo svetlobe in toplote sonca ter vode – če je to dež, še toliko bolje (ker vam ne bo treba zalivati 🙂 ). Zbirajte kapnico, delajte svoj kompost. Če ga imate premalo, naročite najbolj kakovostnega, do katerega lahko pridete. Rastline redno obiskujte in opazujte, kako napredujejo. In le, če bodo slabo uspevale, če bodo zbolele ali jih bodo napadli škodljivci, se lotite reševanja. Naj bo to na čim bolj naraven način, ne s pisanimi strupi. Pisanih plastenk ne kupujte na zalogo, ne pustite se zavesti bleščečim barvam in prijaznim trgovcem. Pustite jih na policah, da se bodo lahko še naprej sončile v svoji lepoti. Ker dejansko jih na svojem vrtu ne potrebujete. V vseh letih, odkar imam svoj vrt, nisem kupila niti ene teh pisanih plastenk. Za zemljo skrbim z bioogljem, terro preto in kompostom. Če je treba, rastline in zemljo zaščitim, pozdravim in okrepim s homeopatijo, epsomsko soljo in kaolinom. Če lahko jaz, lahko kdorkoli.

Ker slika pove več kot 1000 besed, za konec objavljam posnetek, ki ga je moja prijateljica Jerneja Jošar (njeno podjetje je Cvetlična) objavila na svojem FB profilu. Objavila ga je v odgovor in tolažbo tistim svojim zaskrbljenim strankam, ki jih je skrbelo, kaj bo, če ne bodo kupile vseh pisanih plastenk s čudežnimi zvarki za rastline – in pripisala – tukaj je vse, kar potrebujete 🙂 :