Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by — 1 Comment

Higiena na vrtu

V prejšnjih novicah smo se pogovarjali o smislu ali nesmislu skubljenja paradižnikovih listov. Tatjana in Katka, ki sta se na objavo oglasili, sta se z napisanim strinjali, a hkrati poudarili tudi pomen odstranjevanja obolelih in poškodovanih listov z rastlin.

Drži, higiena je na vrtu zelo pomembna. Še zlasti v prihajajočih jesenskih dneh, ko se jutranja megla vleče preko vrta, z njo pa pridejo tudi spore plesni in glivic, ki lahko hitro povzročijo propad rastlin, predvsem plodovk.

Zračnost rastlin in odstranjevanje propadajočih listov in odsluženih rastlin je pomembno vrtno opravilo. Če ste pridni, kot sta Tatjana in Katka, delate to redno, sproti in vsak dan, če malo manj, pa vsaj pravočasno, preden se privlečejo pozno avgustovske megle …

(P.S. jaz sodim v drugi razred higienikov – tistega avgustovskega. Kovačeva kobila pač 🙂

Sfrizirane, očiščene in pomlajene buče. Nekoliko so skuštrane, a se bodo že še poravnale.
Nekateri si ne morejo kaj, da bi “razmišljali izven okvirjev”.
Paprike bodo zdaj nekoliko malo lažje zadihale.
Hokaido buče so odšle v klet in sprostile prostor za jesensko sajenje.
Paradižniki kar kličejo po striženju in zračenju.
Akcija se je komaj dobro začela.
Koliko materiala za kompost se je nabralo 🙂
Posted on by

Sadimo za jesen in zimo

Na fotografiji: sadike solate, radiča, brokolija, kodrolistnega ohrovta, nadzemnih kolerabic, blitve, brstičnega ohrovta in kitajskega zelja so pripravljene, da zapolnijo prostor na vrtu.

Še vedno lahko sejemo tudi seme določenih vrst zelenjave:

BLITVA: april – julij + september Dobri sosedje: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, črna redkev, fižol, grah, kitajsko zelje, kolerabica, korenček, ohrovt, redkvica, redkev, solata, zelje. Nasvet: sadike blitve zlahka preživijo zimo. Blitvo iz pokritih visokih gred in  rastlinjakov lahko jemo do pozne jeseni in že zgodaj spomladi. Zunanje liste režemo, srček puščamo nedotaknjen.

ČRNA REDKEV: junij – avgust Dobri sosedje: blitva, fižol, grah, korenček, kreša, paradižnik, solata, motovilec, koleraba, pastinak, por, špinača.

GLAVNATA SOLATA: marec – avgust 

Dobri sosedje: blitva, bučke in buče, cvetača, čebula, črni koren, fižol, grah, kolerabica, korenček, kumare, okra, ohrovt, paprika, paradižnik, pastinak, por, repa, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, zelje , listnati ohrovt, česen, užitni tolščak, rabarbara, brstični ohrovt, artičoka, azijska listnata zelenjava.

MOTOVILEC: julij – september 

Dobri sosedje: bob, fižol, kitajsko zelje, kumarice, paprika, paradižnik, redkvica, sladka koruza, jagode, kolerabica, ohrovt, por, špinača, čebula, azijska listnata zelenjava.

PAK CHOI: marec – september 

Dobri sosedje: motovilec, francoska špinača, novozelandska špinača, užitni tolščak, solata, špinača, čebula.

PASTINAK: avgust – september 

Dobri sosedje: čebula, krompir, rdeča pesa, redkvica, redkev, repa, solata, špinača.

PETERŠILJ, LISTNI: februar – avgust 

Dobri sosedje: kumare, paradižnik, por, rdeča pesa, redkvica, špargelj, artičoka, krompir, česen.

REDKEV EISZAPFEN: marec – avgust 

Dobri sosedje: blitva, listnati ohrovt, endivija, nizek in visok fižol, korenček, vrtna kreša, paradižnik, pastinak, por, rdeča pesa.

REDKVICE: marec – sredina septembra 

Dobri sosedje: blitva, fižol, grah, buče in bučke, korenček, kreša, lubenice, melone, paprika, paradižnik, peteršilj, solata, motovilec, koleraba, pastinak, por, špinača, francoska špinača.

SOLATA BERIVKA: marec – avgust 

Dobri sosedje: blitva, bučke in buče, cvetača, čebula, črni koren, fižol, grah, kolerabica, korenček, kumare, okra, ohrovt, paprika, paradižnik, pastinak, por, repa, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, zelje, listnati ohrovt, česen, užitni tolščak, rabarbara, brstični ohrovt, artičoka, azijska listnata zelenjava.

ŠPINAČA: marec – april + avgust – oktober 

Dobri sosedje: bob, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, fižol, jajčevec, krompir, ohrovt, pastinak, strniščna repa, redkvica, zelje, listnati ohrovt, kumare, kolerabica, hren, rabarbara, zelena, paradižnik, sladka koruza, azijska listnata zelenjava.

Posted on by

Češpljev zavijač (Grapholita funebrana)

Na vrtu za hišo raste češplja, ki je letos obrodila tako obilno, da se preobložene veje spuščajo skoraj do tal. Ko pa sem pred nekaj tedni odtrgala in odprla njene prve plodove, sem v njih razočarana našla majhne črvičke in kupčke njihovih iztrebkov. Hvala, takih češpelj pa res ne bi!

Škodljivec, ki napada češplje in slive, se imenuje češpljev zavijač. To je droben nočni metuljček, majhna veščica. Na plod izleže jajčeca, in ko se iz njih izležejo ličinke, se zavrtajo do koščice plodu. Tam se nato sladkajo z mesom češplje.

Češpljev zavijač ima običajno dva rodova letno. Prvi rod leta maja in v začetku junija in povzroči junijsko črvivost plodov. Drugi rod leta od sredine julija do konca avgusta. Ta rod povzroči več škode, saj je takrat plodov več in bolj debeli so.

Kako sem ukrepala?

Češpljo smo takoj temeljito poškropili z raztopino Kaolina, ki je odvrnil češpljevega zavijača od namere, da bi si še kdaj privoščil naše češplje. Zdaj so zrele in čakajo na obiranje. Ko se sprehodim mimo drevesa, si za popotnico odtrgam nekaj plodov z različnih vej – in glej, tokrat v nobenem plodu ni niti črvička, niti njegovih kakcev. Dobra novica je tudi to, da Kaolin ne škodi okolju, človeku ali živalim – predvsem pa je pomembno to, da ni nevaren za čebele.

Posted on by

Nasvet iz leta 1934: Poč z voluharjem!

Med knjigami, ki so ostale po mojem starem očetu, je tudi letni zbornik glasil Sadjar in vrtnar iz leta 1934. Zelo zanimivo je brati skoraj 90 let stare vrtnarske in sadjarske nasvete. Marsikateri je še kako uporaben tudi danes. Tokratni nasvet je s strani 43 in ima naslov: “Proč z voluharjem!”

»Imam okrog 150 drevesc zasajenih v kraju, ki je ves živ voluharjev. Ob saditvi sem jih zavaroval z zdrobljenim steklom takole: V jame sem natrosil zdrobljenega stekla, potem sem za 1 cm natrosil prsti in drevo posadil tako, da korenine niso prišle naravnost na steklo. Potem sem pokril korenine  z zemljo in na to sem dal gnoj. Na gnoj sem zopet okrog debla in korenin prav na gosto potrosil zdrobljenega stekla. Nazadnje sem zopet pokril steklo s potrebno množino zemlje in napravil kolobar. Tako je deblo s koreninami vred v stekleni mreži, katera je najcenejša in najtrajnejša, torej tako rekoč večna, ker steklo ne zgnije. V naših krajih je silno mnogo voluharjev in delajo sadjarjem neprestano škodo tako, da je marsikdo iz obupa prenehal sadovnjake popravljati ali celo nove zasajati. Marsikateremu sem svetoval pomoč s steklom in dobil je zopet veselje. Kdor se je mojih nasvetov oprijel je vsak hvaležen, ker ima drevje mir pred njegovim največjim sovražnikom. S steklom ni treba štediti. Natresemo ga na gosto okrog korenin in ako hoče voluhar do njih mora skozi steklo delati rov. To pa iz znanih razlogov raje opusti.«

V naslednjih Novicah iz Gajinega vrta bo objavljen nasvet iz leta 1934 z naslovom “Ajda, sredstvo zoper ogrce.”

Posted on by

Ciprese rjavijo in se sušijo. Kaj lahko naredim?

Vprašanje:

»Pozdravljeni, ciprese so rasle 11 let zelo lepo, sedaj pa so se pri nekaterih začele sušiti veje. Zanima me, če obstaja homeopatski pripravek, ki bi pomagal pri preprečitvi sušenja cipres? Pošiljam še fotografije, če boste lahko kaj videli? Jaz ne vidim nobenih škodljivcev, mislim da je potem to zaradi suše, saj jih nismo nič zalivali. Ali je pomembno, da veje najprej odreže in potem uporabim homeopatsko in aktivator, ali to nima pomena?«

Odgovor:

Pozdravljeni!

V Sloveniji so zelo priljubljene zimzelene meje iz cipres (dejansko gre največkrat za paciprese in ameriški klek), ker hitro rastejo in dobro prenesejo obrezovanje. Žal se čedalje pogosteje sušijo zaradi napačne nege, glivičnih bolezni in škodljivcev.

Veje se lahko sušijo iz različnih razlogov. Vzrok za rjavenje je lahko bolezen, škodljivci, nepravilna oskrba s hranili (preveč ali premalo), vročina, sončni ožig, suša … Še zlasti poleti ciprese rjavijo zaradi pomanjkanja hranil, najpogosteje gre za pomanjkanje magnezija. Redno, dvakrat letno jim dodajte Epsomsko sol, ki vsebuje magnezij. Vaše ciprese bodo odpornejše in manj podvržene rjavenju. Na vaši fotografijah je lepo vidno, da se sušijo najmlajše, zgornje veje. Na koncih vejic ni vidnih črnih trosov, ki bi lahko kazali na eno od nevarnih glivičnih bolezni. Upajva, da gre res samo za pomanjkanje magnezij in sušo, saj bo ti dve težavi najlažje odpraviti.

Pripravek, ki bo cipresam ne glede na vzrok rjavenja zagotovo koristil, je homeopatski pripravek Silicea C200 (silicij).

Kaj lahko še naredimo?

  1. Ciprese dobro preglejte, iščite hroščke, ličinke in molje. Še zlasti natančno preglejte debla, iščite luknjice. Škodljivec, ki ciprese močno poškoduje in lahko tudi uniči, je južni brinov krasnik. Kovinsko modro-zelen hrošček ima temne pike. Dolg je 8 mm. Njegove ličinke se zavrtajo v poganjke in debla. Uporabimo homeopatski pripravek za hrošče. Neka moja stranka si je pomagala tako, da je ciprese in pušpan najprej temeljito »sprala« z močnim vodnim curkom in se učinkovito zmanjšala populacijo škodljivcev. Po tem, prvem ukrepu, je uporabila še druge ukrepe za zdravljenje in zaščito rastlin.
  • Preglejte vznožje debel in vidne korenine. Lubje mora biti lepo. Če trohni ali je razpokano, lahko to kaže na glivične bolezni. Najpogostejša je fitoftorna sušica lawsonove paciprese (Phytophthora lateralis). Bolezen prepoznamo po tem, da se na koreninskem vratu in spodnjem delu debla pod skorjo pojavijo rdečerjave nekroze, ki so ostro ločene od zdravega tkiva. Krošnja okuženih dreves postane najprej sivo zelena, kasneje pa rdečerjava. Napredovanje bolezni je hitro in drevesa se posušijo že v prvem letu. Običajno se sušenje začne spodaj, na najstarejših vejah. Pomembno je, da ukrepamo čim prej. Uporabimo homeopatske pripravke za glivične bolezni.
  • Kot že rečeno, so ciprese kot vsi iglavci, še zlasti občutljive na pomanjkanje magnezija. Pomanjkanje povzroči rjavenje. Magnezij jim dodamo z Epsomsko soljo. Zemljo obogatimo še z Bioogljem-aktivatorjem zemlje in jih na ta način dohranimo in okrepimo.
  • Suša je pogost vzrok za propadanje cipres. V poletjih, kot je bilo letošnje, jih moramo nujno zalivati. Tla pod njimi zastremo, da zmanjšamo izhlapevanje. Pomaga tudi dodajanje Biooglja-aktivatorja zemlje, ker zadržuje vlago in dohranjuje rastline.

Ne glede na vzrok, predlagam naslednje: suhe veje izrežite do zdravega lesa (pri tem pazite, da ga ne poškodujete) in uničite (npr. v peči – ne vrzite jih na kompost). Če luknjic v deblu ni, predlagam, da veje najprej izrežete, ciprese pa nato, ko bodo “lepe”, oskrbite z Bioogljem AZ, nato pa zalijte s pripravkom iz Silicee C200. Če jim letos še niste dodali magnezija, jih zalijte z raztopino Epsomske soli, s katero oskrbimo ciprese z magnezijem. Pomanjkanje hranil, zlasti magnezija, je lahko pri iglavcih vzrok za rjavenje, za upad odpornosti, zaradi česar se nato, še posebej pri starejših cipresah, pojavijo škodljivci in bolezni.

Posted on by

Kaj lahko še posejemo? … julij – avgust – september …

BLITVA: april – julij + september Dobri sosedje: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, črna redkev, fižol, grah, kitajsko zelje, kolerabica, korenček, ohrovt, redkvica, redkev, solata, zelje. Nasvet: sadike blitve zlahka preživijo zimo. Blitvo iz pokritih visokih gred in  rastlinjakov lahko jemo do pozne jeseni in že zgodaj spomladi. Zunanje liste režemo, srček puščamo nedotaknjen.
ČRNA REDKEV: junij – avgust Dobri sosedje: blitva, fižol, grah, korenček, kreša, paradižnik, solata, motovilec, koleraba, pastinak, por, špinača.
FIŽOL NIZKI HELIOS: maj – začetek avgusta Dobri sosedje: blitva, križnice s kapusnicami, črni koren, jajčevec, krompir, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, redkev, sladka koruza, solata, špargelj, endivija, špinača.
GLAVNATA SOLATA: marec – avgust Dobri sosedje: blitva, bučke in buče, cvetača, čebula, črni koren, fižol, grah, kolerabica, korenček, kumare, okra, ohrovt, paprika, paradižnik, pastinak, por, repa, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, zelje , listnati ohrovt, česen, užitni tolščak, rabarbara, brstični ohrovt, artičoka, azijska listnata zelenjava.
KITAJSKO ZELJE: julij – začetek avgusta Dobri sosedje: blitva, endivija, fižol, grah, francoska špinača, solata, korenček, novozelandska špinača, špinača, motovilec, zelena.
KORENJE NANTAISE: marec – julij Dobri sosedje: blitva, čebula, črna redkev, drobnjak, kreša, por, radič, redkvica, česen, solata, endivija, grah, zelje, koleraba in kolerabica, por, užitni tolščak, bob, redkvica, redkev, špinača, paradižnik.
MOTOVILEC: julij – september Dobri sosedje: bob, fižol, kitajsko zelje, kumarice, paprika, paradižnik, redkvica, sladka koruza, jagode, kolerabica, ohrovt, por, špinača, čebula, azijska listnata zelenjava.
PAK CHOI: marec – september Dobri sosedje: motovilec, francoska špinača, novozelandska špinača, užitni tolščak, solata, špinača, čebula.
PASTINAK: avgust – september Dobri sosedje: čebula, krompir, rdeča pesa, redkvica, redkev, repa, solata, špinača.
PETERŠILJ, LISTNI: februar – avgust Dobri sosedje: kumare, paradižnik, por, rdeča pesa, redkvica, špargelj, artičoka, krompir, česen.
RDEČA PESA: april – julij Dobri sosedje: čebula, drobnjak, fižol, pastinak, peteršilj, solata, česen, brokoli, grah, motovilec, listnati ohrovt, kumare, koleraba, kolerabica, ohrovt, bob, redkev, redkvica, brstični ohrovt.
REDKEV EISZAPFEN: marec – avgust Dobri sosedje: blitva, listnati ohrovt, endivija, nizek in visok fižol, korenček, vrtna kreša, paradižnik, pastinak, por, rdeča pesa.
REDKVICE: marec – sredina septembra Dobri sosedje: blitva, fižol, grah, buče in bučke, korenček, kreša, lubenice, melone, paprika, paradižnik, peteršilj, solata, motovilec, koleraba, pastinak, por, špinača, francoska špinača.
SOLATA BERIVKA: marec – avgust Dobri sosedje: blitva, bučke in buče, cvetača, čebula, črni koren, fižol, grah, kolerabica, korenček, kumare, okra, ohrovt, paprika, paradižnik, pastinak, por, repa, rdeča pesa, redkvica, sladka koruza, zelje, listnati ohrovt, česen, užitni tolščak, rabarbara, brstični ohrovt, artičoka, azijska listnata zelenjava.
ŠPINAČA: marec – april + avgust – oktober Dobri sosedje: bob, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, fižol, jajčevec, krompir, ohrovt, pastinak, strniščna repa, redkvica, zelje, listnati ohrovt, kumare, kolerabica, hren, rabarbara, zelena, paradižnik, sladka koruza, azijska listnata zelenjava.
Posted on by — 2 komentarja

Nasvet iz leta 1934: Ne obirajte listov od paradižnikov!

Med knjigami, ki so ostale po mojem starem očetu, je tudi letni zbornik glasil Sadjar in vrtnar iz leta 1934. Zelo zanimivo je brati skoraj 90 let stare vrtnarske in sadjarske nasvete. Marsikateri je še kako uporaben tudi danes. V naslednjih Novicah iz Gajinega vrta bom vsakič predstavila enega od njih. Tokratni nasvet je s strani 123 in ima naslov: “Ne obirajte listov od paradižnikov!”

“Pri nas je še splošna tista slaba navada, obirati liste od paradižnikov, češ da pridejo plodovi bolj na solnce in da potem prej dozorijo. To je popolnoma napačno ravnanje. Surove rudninske snovi, ki jih rastlina sprejema po koreninah iz zemlje, ne gredo kar naravnost v plodove, ampak najprej v liste, kjer se predelajo v organsko tvarino (škrob, sladkor itd.), od ondod gredo te predelane snovi v plodove, kjer se kopičijo v obliki sladkorja, kisline, staničnine itd. Če torej liste potrgamo, oropamo rastlino najvažnejšega organa in je popolnoma izključeno, da bi mogli plodovi na ogoljenih rastlinah pravilno zoreti. Možno je, da pordeče, toda so brez prave vsebine in brez okusa – torej skoraj neporabni. Slaba navada še zelenim rastlinam odstranjevati liste je udomačena tudi pri nekaterih drugih vrtnih in celo poljskih rastlinah. Po vrtovih obirajo zeleno, zelje in druge kapusnice, korenje, peteršilj itd., po polju krompir, koruzo itd. – povsod pa s pretvezo, da se bo zato kak drug del rastline bolj redil ali pa prej dozorel. Ko bi pazili, bi se v vsakem takem primeru prepričali, da se doseže uprav nasprotno, noben organ se ne more razvijati, ako rastlina nima listov in noben plod, najsibo paradižnik ali krompir ali koruza, ne more brez listov normalno zoreti. Pozori le prisiljeno, na veliko škodo njegovi vsebini. Listi se smejo obirati z rastline le tedaj, ko začno bledeti ali rumeneti. Tedaj so svoj posel opravili in rastlina sama pokaže, da jih ne potrebuje več.”

P.S. Moja opomba: nasvet govori o listih in ne o zalistnikih. Zalistniki so majhni poganjki, ki zrastejo v stiku med paradižnikovim steblom in vejo. Če te pustimo, se paradižnik pogosto razraste v nepregledno zmešnjavo stebel in vej. Zalistnike je zato smiselno redno odstranjevati. Najbolje je, če jih odščipnemo, ko so majhni (manj kot 2,5 cm), da je rana čim manjša.

Naslednji nasvet, ki bo objavljen v avgustovskih Novicah iz Gajinega vrta, ima naslov: “Uspešen način zatiranja voluharja.”

Na fotografiji: SADJAR IN VRTNAR, letni zbornik 1934
Posted on by

Kaj delamo na vrtu, ko je mlaj?

V času zadnjega krajca (ko je Luna v obliki črke C – po domače rečemo, da “crkuje”) in v času mlaja (ali “prazne Lune”) sadimo in sejemo rastline, katerih užitni del je v tleh (npr. čebula, korenček, krompir …). Ko je mlaja konec, nastopi čas mlade Lune (Lunin prvi krajec, ko se Luna se začne “rediti”). Takrat je idealen čas za sejanje, sajenje in delo z rastlinami, pri katerih uživamo liste in nadzemne plodove.

A ostanimo pri mlaju. Danes, 28. julija 2022, bo mlaj nastopil zvečer, ob 19:55. Od današnjega četrtka zvečer pa vse do jutrišnjega petka zvečer bo čas idealen za:
– različne ukrepe proti škodljivcem (če jih imate, seveda) in za
– krepitev, vzpodbudo in zdravljenje rastlin, ki so krmežljave, bolne, ali pa nikakor nočejo pokazati nekaj več veselja do življenja.

Rastline, ki jih določimo za ta ukrep, ob mlaju obrežemo tako, da jim odrežemo konico vrha ali obrežemo konice vej. Bolnim odrežemo vse, kar je bolnega in poškodovanega, a največ do 1/3 njihove mase. Po zdravljenju jih okrepimo s homeopatijo: za poškodbe izberemo Arnico C200 (zalijemo) in Calendulo C30 (lahko tudi poškropimo). Krmežljave in bolne rastline bomo s tem pozdravili. Ukrep velja tako za drevesa, grmovnice, zelenjavo, kot tudi za okrasne in cvetoče rastline.

V večini primerov si tako zdravljena rastlina brez težav opomore, tudi zato, ker so v času mlaja in tik pred njim rastlinski sokovi skriti globoko v rastlini, zato rastlina zaradi zdravljenja ne bo mogla “izkrvaveti”.

Posted on by

Zakaj se majhne bučke posušijo in odpadejo?

Plodovi z rastline odpadejo vedno iz istega razloga: rastlina je zaradi nekega razloga tako zelo preobremenjena, da ne zmore napora, ki ga zahteva dozorevanje plodov.

Poglavitni vzroki za prezgodnje propadanje in odpadanje plodov so slabi pogoji: pomanjkanje nujno potrebnih hranil, premalo, lahko pa tudi preveč vode. Tudi vročinski šoki so lahko vzrok za to, da buče in bučke ne morejo delati tako, kot bi si želeli. Ko se temperatura povzpne nad 30°C, postane to za rastline huda dodatna obremenitev.

Drug vzrok za prezgodnje propadanje in odpadanje plodov je lahko dejstvo, da cvet ni bil oplojen. V tem primeru sicer lahko nastane majhen plod, a se, še preden dozori, posuši in odpade.

Kaj lahko naredimo? Marsikaj 🙂

  • dohranjujemo bučke in buče – tudi med sezono, ko se pojavijo težave, z Bioogljem-aktivatorjem zemlje;
  • tla pod bučkami zastremo z zastirko, da ohranimo vlago in preprečimo pregrevanje tal v času vročinskih šokov;
  • rastline pred pregrevanjem zaradi vročinskih šokov zaščitimo s Kaolinom;
  • sproti in redno odstranjujemo poškodovane liste (še zlasti v času mlaja! – glej članek o tej temi). Listov ne trgamo in ne vlečemo, uporabimo škarje;
  • skrbimo za redno in zadostno (a tudi ne preveliko) oskrbo z vodo;
  • privabimo opraševalce ali sami oprašimo cvetove (moški cvetovi imajo dolge peclje, ženski pa kratke). Plod zraste iz ženskih cvetov (viden je kot majhna bunkica tik pod cvetom). Cvetove lahko oplodimo sami s pomočjo čopiča: z njim iz moškega cveta naberemo pelod, ki ga nato prenesemo v notranjost ženskega cveta.
Posted on by

Homeopatski pripravek Allium cepa (čebula)

Že stari Grki in Rimljani so uporabljali čebulo v boju s škodljivci na rastlinah. Naše današnje znanje v zvezi s tem je precej okrnjeno in zasnovano na zapiskih v starih navodilih in herbarijih. Pripravke pogosto okrepimo še z česnom, evkaliptusovim oljem ali oljem čajevca. Takšni pripravki nudijo rastlinam nekaj zaščite, vendar pobijejo tudi koristne žuželke. Na ta način je lov za škodljivcem nikoli dokončan proces, saj je škodljivec zgolj simptom veliko širšega problema. Škodljivce privlačijo velike površine zasajene z eno samo kulturo, kjer je ravnovesje močno načeto. Napake pri sajenju in monokulturne zasaditve so neposredno vabilo za škodljivce in bolezni. Slednje se pogosto pojavijo kot rezultat grobe obdelave prsti (lopatanje, oranje, obračanje) in neposredna izpostavljenosti zemlje vremenskim razmeram, kar vse skupaj povzroči odsotnost humusa. Posledica vsega tega je, da bakterije in glive v zemlji nimajo več
virov hranil in se lotijo rastlin, slednje pa se ne morejo več upreti boleznim in škodljivcem.

Homeopatski pripravek Allium cepa C30

Pri katerih simptomih ga izberemo
Korenine imajo slab vonj. Rastline so žejne in so videti, kot da jim primanjkuje hranil in gnojila, pojav plesni, točkovna gangrena. Težave z dihanjem, rastlina težko izkoristi hranila. Izhlapevanje je povečano ali pa povsem odsotno. Fotosinteza je okrnjena, dihanje je zmanjšano. Posledica je pojavljanje plesni. Izgled: listi ovenijo, prekriti so s plesnijo. Prizadeti so lahko tudi plodovi.

Splošen učinek pripravka
Vzpodbuja rast korenja, odličen pripravek za vrtnice in jablane.

Škodljivci
Čebulna muha, korenjeva muha. Zajci, miši in podgane. Rilčkarji, pršice, kaparji, uši, tripsi (resarji).

Bolezni
Pozna plesen na paradižniku in krompirju, rjava gniloba, gangrena, jablanov škrlup, pepelasta plesen in peronospora na kosmulji in kumari, monilija na plodovih koščičarjev, težave s kalijem.  

Ostalo
Rane po poškodbah, ki se nikakor ne pozdravijo.

Opozorilo!
Allium cepa ne uporabljajte na antagonističnih rastlinah, kot sta fižol in grah. Uporabimo samo pri rastlinah, ki so s čebulo dobri sosedje: bučke, korenček, kumare, paradižnik, pastinak, solata, jagode, motovilec, črni koren, azijska listnata zelenjava.

Opomba: za rjo na fižolu uporabimo homeopatski pripravek Aconitum.

Za NAROČILO homeopatskega pripravka Allium cepa C30 kliknite TUKAJ.