Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by

Kako brez težav posejemo in pridelamo korenček?

Sejanje korenčka je zelo pogosto huda težava: nikakor ne vzklije, če vzklije, je pregost, noče rasti, ker so tla preveč vlažna ali preveč suha, ne moremo ga presajati in ker raste počasi, ga začne dušiti plevel … na koncu pa, če ga le pripeljemo skozi vse te preizkušnje, prileti korenčkova muha in nam uniči težko prislužen pridelek.

Korenčka ne moremo presajati, zato ga sejemo neposredno na vrtno gredo. Pregoste setve moramo redčiti. Ker raste zelo počasi, ga lahko prehiti plevel. Dobro se razume s čebulo (korenček in čebula se vzajemno ščitita pred muho). Posejemo ga v jarke. V vmesni prostor posejemo redkvice, ki rastejo hitreje. Tako označimo vrste, kjer bo rastel. Redkvice bomo pobrali prej, korenček pa bo tako dobil več prostora za rast.

Težavno sejanje drobnih semen si lahko olajšamo tako, da »posejemo« korenček na traku. Posamezna semena so na traku razporejena na pravilno setveno razdaljo in jih kasneje ni potrebno redčiti. Semena imajo dovolj prostora, da se enakomerno, hitro in optimalno razvijejo. Seme korenčka na traku imamo ga tudi v Gajinem vrtu, pa tudi seme redkvice. Seme korenčka na traku lahko naročite TUKAJ, seme redkvice na traku pa TUKAJ.

Največja težava pri setvi korenčka je njegova slaba kaljivost. Na kaljivost v prvi vrsti vpliva kakovost semena, zato izberemo preverjeno kvaliteto, kot jo imajo semena Samen Maier.

Kaj je pomembno, ko sejemo korenček:

  • Zemlja, v katero sejemo korenček, mora biti rahla, brez kamenja in dovolj globoka. Naredimo lahko dvignjeno gredo, da ima več prostora za rast v globino. Odličen pridelek sem imela, ko sem korenček posejala v betonske kvadre brez dna.
  • Ključna je vlaga po sejanju: tla se ne smejo osušiti, sicer korenček ne bo vzkalil.
  • Tla morajo biti dovolj topla, sicer seme ne bo vzkalilo in bo čakalo na boljše pogoje.
  • Zelo pomembno je, kako gosto posejemo seme (enako velja tudi za sejanje drugih drobnih semen). Idealno je, da ga posejemo tako, da nam ga potem ne bo treba redčiti.

Kaljivost korenčka lahko močno povečamo, če seme »obdelamo« po tem nasvetu:

2 žlici želatine stresemo v 1/2l dl hladne vode in premešamo. Postavimo na stran. V lonec natočimo ½ litra vode, pristavimo in počakamo, da voda zavre. Lonec odstavimo in vodi, ki je zavrela, primešamo ½ dl vode z želatino. Počakamo, da se zmes ohladi na sobno temperaturo, nato jo pretočimo v stekleničko. V stekleničko vsujemo seme (ne preveč, seme lahko, če ga bo v želatini premalo, dodamo tudi kasneje, odvzeti pa ga ne moremo). Stekleničko zapremo in dobro pretresemo, da se seme enakomerno razporedi po tekočini. Nasvet: v plastičen pokrovček PVC stekleničke naredimo luknjo; tako bomo vsebino lažje enakomerno polivali v jarek.

V gredo naredimo ozek in plitek jarek, na dno nasujemo Biooglje – aktivator zemlje (samo toliko, da postane dno jarka črno). V jarek nato počasi in enakomerno polijemo vsebino stekleničke. Jarek zasujemo. Po končanem sejanju gredo prekrijemo z zimsko kopreno.

Letos lahko izbirate med naslednjimi sortami:

Posted on by

Sejanje zelenjave – tabela za celo leto

Tabelo sejanja zelenjave po mesecih lahko naročite – brezplačno jo boste prejeli na vaš e-poštni naslov. Tabelo boste prejeli v obliki PDF, lahko si jo boste natisnili ali shranili na vaš računalnik.

Željo, da bi imeli to tabelo, sporočite na mail: bojca@gajin-vrt.com, zadeva: TABELA SEJANJA ZELENJAVE PO MESECIH

ZELENJAVASEJANJEPRESAJANJE
Cvetačafebruar – april, avgustkonec marca – sredina maja, konec avgusta
Brokolifebruar – april, avgustkonec marca – sredina maja, konec avgusta
Zelje,
Rdeče Zelje		februar – junijkonec marca do najkasneje sredina julija (pozne sorte), oz. sredina avgusta (zgodnje sorte)
Glavnati Ohrovtfebruar – junijkonec marca do najkasneje sredina julija (pozne sorte), oz. sredina avgusta (zgodnje sorte)

Brstični in Listnati Ohrovt

april – majmaj – junij
Kolerabicafebruar – septembermarec – sredina septembra (na prosto)
sredina oktobra (rastlinjak)
Kitajsko zeljekonec junija do konec julijaavgust

Korenček

druga polovica aprila – konec julija  –
Peteršiljdruga polovica aprila – konec  junija  marec, april
Pastinakdruga polovica   aprila – konec maja

–
Zelenajanuar – marecapril, maj
Rdeča pesa  april do julij–
Redkvicamarec, april, september, oktober–
Redkev  junij, julij–
Solatafebruar – sredina avgusta (poletne sorte), september (zimske sorte)zadnje presajanje letnih solat začetek septembra, zimskih solat sredina oktobra
Radič

junij – sredina julijajunij, julij, avgust
Endivija  konec maja do sredina julijajunij, julij, avgust
Motovilecavgust – začetek oktobra (konec oktobra v rastlinjak), februar, marec, aprilavgust, september, oktober
Špinača

avgust – oktober, marec, april–
Blitva

april – avgustapril – september
Čebulajanuar – april (direktna setev), februar – maj (sajenje čebulčka), avgust (setev semena), konec septembra, oktober (sajenje čebulčka)marec – april in september do oktober (sadike iz semena)
Por

januar – majmarec – julij
Česen–februar, marec: spomaldanski česen,
oktober do november: jesenski česen
Paradižnik

februar – začetek aprilamaj
Paprika

januar – marecmaj
Jajčevec

januar, februarmaj
Kumaremarec (za sadike), maj do julij (direktna setev)maj – julij
Bučkemarec (za sadike),
maj do julij (direktna setev)		maj – julij
Bučemarec (za sadike),
maj (direktna setev)		maj
Lubenice, Melonemarec (za sadike), maj (direktna setev)junij
Grah

februar–
Nizek Fižol

april – avgust–
Visok Fižol

maj – konec junija–
Bob

februar – marec–
Leča, Čičerika

maj, začetek junija–
Zgodnji Krompirmarec (nakaljen, s pokrivanjem), april–
Podzemna Koleraba, Repa

april, junij, julij–
Posted on by

Novo seme za novo sezono! Brezplačna dostava: 21.12. do 8.1.

Za novo sezono, nova semena!
Vsa semena, ki jih boste naročili do 8. januarja 2023, boste prejeli z BREZPLAČNO DOSTAVO.

Naberite semena za naslednjo sezono v spodnjih predalčkih (kliknite na sliko):

Ob naročilu vpišite kodo za brezplačno dostavo SEME2023.

Semena lahko naročite tudi po telefonu: 040 325 939 ali 059 022 066.Semena lahko naročite tudi po telefonu: 040 325 939 ali 059 022 066.

POMEMBNO: Pošiljke boste prejeli v januarju 2023.

P.S. Vsi, ki ste na osnovi objave na FB-ju že naročili seme BUČE LUFA – brez skrbi, naročilo velja.


Kakšna je razlika med konvencionalno in ekološko pridelanimi semeni?

Na rastline, ki jih gojimo za pridelavo semen, v času do polne zrelosti pretijo razni škodljivci. Konvencionalni pridelovalci semen za zaščito semen uporabljajo pesticide, herbicide in fungicide – žal je dovoljena količina pesticidov in fungicidov še veliko večja, kot v pridelavi zelenjave za hrano. 

Ekološka semena Samen Maier niso tretirana ali škropljena s sintetičnimi sredstvi in so pridobljena iz ekoloških rastlin, ki niso bila v stiku z raznimi kemikalijami in sintetičnimi pesticidi, insekticidi ali herbicidi. Družinsko podjetje Samen Maier deluje že od leta 1967.

Ekološka semena Maier so semena najvišje kakovosti: 

* Semena Samen Maier so SEMENA ZA KALJENJE, in niso hibridi! Zato lahko sami pridelamo seme za naslednje leto. Plod z rastline, ki bo zrasla iz tega semena, bo imel enake lastnosti, kot ga je imel plod prejšnje leto.  

* Pri razmnoževanju semenskega materiala ne uporabljajo kemičnih in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Vsaka vrečka je na zadnji strani opremljena z imenom pridelovalca in tako omogoča 100 % sledljivost. 

* Ekološka semena pakirajo v enakih higienskih razmerah kot veljajo za živila za uživanje, v čiste vrečke brez klic. 

* Samen Maier dosega in celo presega zakonske določbe o čistosti in kaljivosti semen. Trudijo se ohraniti avtohtone, zdrave semenske vrste in sorte. 

Monokulture in uporaba škodljivih kemikalij uničujejo pisano raznolikost travnikov in vrtov. Po naših vrtovih leta vse manj čebel in metuljev, ker na njih ne rastejo več divje rože in grmički, ki so njihovi naravni prostori za bivanje in razmnoževanje. Posadite čim več različnih vrst zelenjave in tudi divje rože, saj te privabljajo raznorazne žuželke. 

Posted on by

Kletke iz šib za lojne pogače za ptičke

Zelene najlonske mrežice, v katerih so zavite kupljene lojne pogače za ptičke, so za ptičke nevarne. Ptički se lahko z nogicami zataknejo v mrežico, se ujamejo in poškodujejo. Preden lojno pogačo obesimo na drevo ali jo postavimo v hišico za ptičke, jo je treba odstraniti.

Na drevo lojne pogače obesimo v kletkah iz šib, ki jih naredimo sami. Uporabimo 5 do 8 mm debele šibe letošnjega lesa, ki so lepo upogljive.

Izdelava je prikazana na spodnjih slikah:

Posted on by

Presajanje lončnic: drevo življenja

Drevo življenja je poletje preživelo na pokriti terasi. Jeseni sem ga prestavila v dnevno sobo, nato pa preverila, kako se počuti v svojem loncu. In ugotovila, da nikakor ne dobro! Korenine so prepletene začele rasti v krogu in rastlina je skozi luknjico na dnu lonca pognala dolgo izvidniško korenino.

Večino sobnih rastlin presajamo enkrat letno. Najpogosteje počnemo to zgodaj spomladi, v začetku rastne dobe (februarja, marca). Rastlino presadimo v nov lonček, ki je za dve številki večji od prejšnjega (torej z 2 do 3 cm večjim premerom). Na sredino postavimo koreninsko grudo presajane rastline in jo z vseh strani zasujemo z zemljo. Rastlina mora biti v lončku posajena na enako globino, kot je bila v prejšnjem.

Zemljo nasujemo dober cm pod robom lončka, nato pa jo ob obodu lončka potlačimo, da naredimo nekakšen žleb. Tako ob zalivanju zemlja ne bo tekla preko roba lončka. Presajeno rastlino nežno zalijemo s postano vodo, ki ji dodamo homeopatski pripravek za presajanje (glej članek Skrb za sobne rastline: Presajanje).

Večjih rastlin, kot so palme, oleander, lovor in drevo življenja, ne presajamo vsako leto. Vsako leto jim odstranimo samo zgornjo plast zemlje (3 do 5 cm) in jo zamenjamo s svežo. Ko jih presadimo, izberemo lonček s 5 do 6 cm večjim premerom.

Moje drevo življenja je bilo očitno v stiski, zato do februarja seveda nisem hotela čakati.

Drevo življenja v premajhnem loncu. Čas je za presajanje!
Rastlina je poskušala najti več hranil, zato je korenine pognala skozi dno lonca.
Novi lonec ima volumen 45 litrov.
Na dno lonca najprej nasujemo drenažo: 5 do 8 cm debelo plast kamenčkov.
Odlična zemlja za presajanje: črna zemlja Terra preta 90 % (po vzoru “črne zemlje iz Amazonije”) Porabila sem približno pol vreče (10 l). Gnojil ne dodajam, ta zemlja je dovolj.
Drevo življenja sem presadila s koreninsko grudo, enako globoko (ali visoko), kot je raslo prej.
Pri presajanju sem v zemlji našla nenavaden dodatek: kost …
… in tu je odgovorni za najdbo: kost je v lonec k drevesu življenja zakopal Hugo.
Površina sveže zemlje je zaščitena s plastično mrežo. Hugo bo svoje kosti poslej zakopaval kje drugje 🙂

Uspešno presajeno drevo življenja.
Meni se zdi, da se mu že na prvi pogled vidi, kako je zadovoljno 🙂

Če bi radi prebrali še kaj več o presajanju (tudi o homeopatskih pripravkih, ki jih uporabimo za zdravje presajenih rastline) kliknite še na ta članek: Skrb za sobne rastline: Presajanje

Pri presajanju sem uporabila: eko črno zemljo Terra preta 90 %.

Posted on by

Smrekov škrat

Mali smrekov škrat lepo pozdravi vse, ki pridejo na prag z dobrimi nameni; če bi se pa pred vrati le pojavil kakšen lump, bi se mu škrat zapodil pod noge in ga prestrašil. Ne verjamete?

Potrebujemo:

  • plastično (lahko tudi kovinsko) mrežo; pravokoten kos, dolg 70 cm in širok 35 cm
  • smrekove vejice
  • 1 krompir (za škratov nos)
  • vrvico (za “šivanje” mreže
  • rdeče blago za kapo, nit in sukanec
  • škarje in vrtne škarje

Navodila:

  • Mrežo zvijemo v stožec in jo “sešijemo”, da se ne more razviti.
  • Smrekove vejice z vrtnimi škarjami narežemo na manjše kose, ki jih zatikamo v mrežo, da naredimo škratov plašč. Začnemo na spodnjem delu stožca in nadaljujemo navzgor.
  • Eno do vejic osmukamo, da dobimo palčko, ki jo zapičimo v krompir. Palčko zataknemo v mrežo tja, kjer naj bo škratov nos.
  • Iz rdečega blaga sešijemo škratu kapo (spet gre za stožec). Ker blaga nisem imela, sem uporabila kos rdeče tapete, ki sem jo zlepila v obliko stožca.
  • Škratu kapo poveznemo na glavo in ga postavimo pred vhodna vrata. Tako! 🙂

Posted on by

Razmnoževanje fige s potaknjenci

JESEN JE ČAS ZA POTAKNJENCE

Od sredine jeseni do zgodnje zime vzgajamo nove rastline iz potaknjencev delno olesenelih in olesenelih poganjkov istega leta.

Tako lahko sami vzgojimo sadike forzicije, bezga, hortenzije, lovorikovca, oleandra, paciprese, kosteničevja, medvejke, brogovite, panešpljice, rožmarina, sivke … in seveda tudi mlada figova drevesca.

Za razmnoževanje izberemo zdrave in močne letošnje poganjke. Odrežemo jih tam, kjer se stika rast prejšnjega in tekočega leta. Poganjke razrežemo na 15 cm dolge kose. Režemo poševno, tik nad brstom. Izberemo tiste, ki so debeli kot svinčnik. Vse liste na spodnjih dveh tretjinah potaknjencev odstranimo, da ne gnijejo pri figi odstranimo vse). Velike liste prirežemo na polovico. Režemo jih z ostrim in čistim rezilom, da se rana čim lažje zaceli. Za hitrejše ukoreninjenje lahko odstranimo lubje v dolžini cca 2 cm na eni strani potaknjenca.

V sadilno jamico ali jarek nasujemo majhno pest z mikroorganizmi obogatenega biooglja (količina zadošča za en potaknjenec), da preprečimo infekcije in pospešimo ukoreninjanje. Potaknjence posadimo približno do polovice dolžine. Sadimo jih v zatišni del vrta z dobro odcedno prstjo ali v posodo, ki jo postavimo v zavetni del balkona ali terase. Nujno je dobro odvodnjavanje. V jarek in na dno lončka nasujemo pesek. Sama sadike raje vzgajam “meni na očeh” – torej na terasi. Na mraz občutljive potaknjence (npr. bršljanke) posadimo v lončke in shranimo v svetli kleti. Ker je figa prezimno trdno drevo, jo lahko postavimo ven.

Posajene potaknjence dobro zalijemo. Med ukoreninjanjem jih zalivamo redko in varčno, zgolj kadar je suša in le toliko, da se zemlja ne izsuši povsem. Pred mrazom jih zaščitimo s pokrovom iz polivinila. Ker je bolje, da se polivinil ne dotika vrhov potaknjencev, polivinil podpremo z loki iz šib, ki jih zataknemo v posodo s potaknjenci.

FIGA

Spada med primorske rastline. Na mraz odporna figa je listopadno drevo z velikimi dekorativnimi listi, s katerega v juliju in avgustu pobiramo velike sladke plodove vijolične barve.

Nega in oskrba

Figo sadimo marca ali aprila v humusna, srednje težka in dobro odcedna tla. Dobro bo rasla in imela plodove tudi v bolj hladnih področjih, saj prenese temperature celo do -20 °C. Seveda pa ji moramo najti primerno rastišče, ki naj bo sončno in v zavetrni legi, na južni ali zahodni strani. Primerna je tudi za sajenje v velike lonce, ki jih postavimo na sončno teraso ali balkon. Figo sadimo marca ali aprila v humusna, srednje težka in dobro odcedna tla. Prvi pridelek bomo pobirali po treh do štirih letih.

Razmnoževanje

Razmnožujemo jo s potaknjenci.

Obrezovanje fige

Figa ali smokva je drevo, ki ga je treba redno obrezovati, če ne želimo, da postane previsoko in preobsežno. Obrezovanje je dokaj enostavno. Med delom moramo nositi zaščitne rokavice, saj bo iz ran izhajal bel sok, ki deluje dražilno na kožo.

Fige obrezujemo pozno pozimi ali zgodaj spomladi (februarja in marca), preden odženejo. Veje odstranjujemo približno 5 cm nad osnovo.

Prvo leto, ko drevo posadimo, porežemo veje za približno polovico. S tem spodbudimo boljše ukoreninjenje, tvorbo novih vej in bolj gosto krošnjo ter posledično kasneje večji pridelek.

Naslednje leto po posaditvi izberemo 4 do 6 vej, na katerih se bodo razvijale fige. Druge veje porežemo.

Pri starejših drevesih vsako leto odstranjujemo vse veje, ki ne izraščajo iz izbranih vej. Na izbranih vejah odstranjujemo tiste veje, ki izraščajo pod kotom, ki je manjši od 45 stopinj. Tako preprečimo razvoj vej, ki bi bile preblizu debla in drugih vej, kar bi vodilo v manjši pridelek. Redno krajšamo glavne veje za 1/3 ali 1/4 dolžine. Poleti lahko odstranjujemo nove zelene poganjke na dolžini, da ostane 5 do 6 listov.

Če se drevo preveč razraste, ga pomladimo s temeljitim obrezovanjem preko dveh do treh let.

Posted on by

Nasvet iz leta 1934: “Ajda odžene ogrce majskega hrošča.”

V zborniku Sadjar in vrtnar iz leta 1934 lahko na strani 29 preberemo tale zapis:

Ajda sredstvo zoper ogrce
“V nemški reviji “Kosmos” beremo, da se je po mnogoletnih skušnjah izkazala ajda za izvrstno sredstvo zoper ogerce. Dognali so, da ajdovih korenin ogerci ne marajo in da na zemljišču, posejanem z ajdo, med katero ni drugih rastlin, poginejo od lakote vsi ogerci, ki so v zemlji. Na Poljskem uporabljajo to sredstvo, da ogercev očistijo večje ploskve, preden jih pogozdijo. Drevesničarjem bi utegnila ta skušnja posebno prav priti, da bi očistili zemljišča, ki jih namerajajo drugo leto zasaditi z divjaki. V že obsoječe nasade pa bi ne kazalo sejati ajde, ker bi s tem prisilili ogerce, da bi še huje pritisnili na sadno drevje.”

Ker je ajda tudi odlična rastlina za zeleno gnojenje, vam priporočam, da jo posejete povsod tam, kjer sumite na težave z ogrci, pa tudi povsod tam, kjer si želite izboljšati kakovost svoje zemlje (za zeleno gnojenje). Da se rešimo ogrcev majskega hrošča, uporabimo tudi homeopatski pripravek Bacillus thuringiensis, po njem pa še Siliceo (za krepitev rastlinskega tkiva). Vsi tisti, ki ne želijo ali ne morejo posejati ajde, pa lahko uporabijo homeopatski pripravek Fagopyrum (ajda). Rastline, ki bodo zalite s tem pripravkom, bodo imele energijo ajde, ki ogrcem ne prija.

Kakšno škodo povzročijo ogrci, ličinke majskega hrošča?

Ličinke majskega hrošča živijo v tleh in uničujejo korenine rastlin. Na vrtovih, tratah, pašnikih in v drevesnicah naredijo ogromno škodo. Rastline začnejo naglo propadati, na trati se pojavijo velike zaplate orumenelih bilk, ki nato povsem propadejo.

Kako prepoznamo ogrca – ličinko majskega hrošča?

Ličinko majskega hrošča lahko hitro zamenjamo za zelo podobno ličinko zlate minice. Slednja je v vrtu škodljiva le, če se preveč namnoži, v kompostnem kupu pa je celo zelo koristna. Ličinka majskega hrošča ima izrazito dolge, takoj opazne nožice. Njeno telo je vitko, zadek pa odebeljen. Nima dlačic in je povsem gladka. Najdemo jo v tleh, v trati in visokih gredah, koritih in loncih. V kompostnih kupih jo za razliko od ličinke zlate minice najdemo le pozimi, ko tam prezimuje.

Posted on by

Je zemlja utrujena, zbita? Rešitev je: jesensko zeleno gnojenje z dodatkom Biooglja AZ.

Facelija

 Od vrtnarjev, ki so se odločili, da ne bodo več uporabljali umetnih gnojil, poznajo pa tudi slabosti živalskega gnoja, velikokrat dobim tole vprašanje: “Kako naj ohranim zemljo rodovitno in rahlo, če pa nimam dovolj domačega komposta?”

Odgovor je preprost: (jeseni) posejte rastline za zeleno gnojenje, v zemljo dodajte še Biooglje-aktivator zemlje (250 g do 1 kg/m2).

Še tako zbito in utrujeno zemljo lahko obnovimo z obogatenim bioogljem in zelenim gnojenjem. Do naslednje pomladi si bo zemlja odpočila, se okrepila in z veseljem sprejela novo seme in sadike.

Najkasneje jeseni lahko povsod po vrtu, še zlasti pa tam, kjer je prst slaba, zbita in nerodovitna, posejete rastline za zeleno gnojenje. Le-te zemljo hitro prekrijejo in jo zavarujejo pred negativnimi vremenskimi vplivi. S svojimi koreninami prodirajo v spodnje plasti tal in prinesejo na površje izprane hranilne snovi, rahljajo in zračijo tla, izboljšujejo strukturo tal ter jih bogatijo s humusom. Na gredah jih pustimo, dokler ne bomo potrebovali prostora za novo setev in sajenje. Potem jih požanjemo, zdrobimo in vkopljemo v zemljo.

Ajda, bela gorjušica, oljna redkev, modra facelija in sladka lupina čez zimo propadejo. V tla jih lahko vdelamo že zgodaj spomladi. Prezimna žita, prezimne križnice in metuljnice pa prezimijo, zato jih lahko spomladi na vrtu pustimo še nekaj časa, odstranimo pa takrat, ko bomo potrebovali prostor.

Vsakoletno zeleno gnojenje ni vedno mogoče, saj včasih katera rastlina raste predolgo v jesenski čas, da bi lahko tam posejali rastline za zeleno gnojenje, ki bi še pred prihodom zime naredile dovolj listne mase. Dobro pa je, da je vsak del vrta zeleno pognojen vsaj enkrat v dveh letih.

NAVODILA ZA OBNAVLJANJE ZEMLJE: ZELENO GNOJENJE + BIOOGLJE-AKTIVATOR ZEMLJE

Kaj moramo vedeti pri izboru rastlin za zeleno gnojenje:

  • upoštevati moramo kolobar: tam, kjer bomo posejali oljno redkev, oljno ogrščico in oljno repico, ne smemo kasneje saditi križnic (zelja, ohrovta, brokolija, cvetače, kolerabe, rukole, redkve in repe), ker so z njo v bližnjem sorodstvu.
  • za zeleno gnojenje poleg križnic in facelije uporabljamo še: ajdo, hitro rastoča prezimna žita, lucerno in druge detelje, špinačo, prezimne listnate solate in radiče. Spomladi jih vkopljemo v zemljo.
  • za zeleno gnojenje so najmanj primerne detelje, ki v nekaj mesecih ne naredijo dovolj listne mase.
  • zgodaj jeseni lahko sejemo facelijo in ajdo, ki pred zimo sicer ne bosta zacveteli, bosta pa naredili dovolj listne mase. Pustimo ju, da pozimi pod snegom poležeta in vrt zaščitita kot zastirka.
  • oljno redkev, oljno ogrščico in oljno repico lahko sejemo še pozno v jesen, vse so prezimno trdne in pred pomladjo ob prvi otoplitvi spet poženejo.
  • tudi križnice lahko sejemo pozno jeseni, saj kalijo pri precej nizkih temperaturah in rastejo tudi pri treh, petih ali sedmih stopinjah Celzija. Na manjših površinah lahko takoj po setvi dvignemo temperaturo tal s prekritjem s kopreno – po njo se bo zemlja ogrela za dve do tri stopinje, zaradi česar bo setev veliko uspešnejša.

Kako pripravimo tla

  • tla za setev rastlin za zeleno gnojenje le malo obdelamo; dovolj je, da jih prerahljamo z vilami s širokimi rogi.

Kaj naredimo z ostanki vrtnin, ki so še na gredicah

  • ostanke vrtnin, ki smo jih imeli na gredah, lahko uporabimo za zastirko ali jih vdelamo v tla, a le, če so zdrave. Pa tudi sicer jih je bolje odstraniti, posušiti na soncu, nasekati ali zdrobiti v drobilniku in skompostirati.

Navodila za setev rastlin za zeleno gnojenje z dodajanjem obogatenega biooglja

  • seme rastlin za zeleno gnojenje premešamo z izbrano količino Biooglja-aktivatorja zemlje. Potrebna količina semen je navedena na pakiranju semen. Z gredic odstranimo ostanke rastlin in zemljo zrahljamo. Tla enakomerno posujemo s pripravljeno mešanico semen in biooglja, ki jo nato rahlo vkopljemo v tla. Dobro zalijemo. Tla zastremo s kopreno ali pokrijemo z zelo redko zastirko. Do pomladi bo zastirka razpadla, kopreno pa po vzklitju rastlin odstranimo.

Kaj naredimo spomladi

  • spomladi nadzemne dele rastlin za zeleno gnojenje, bodisi zelene ali čez zimo pomrznjene, vdelamo v tla. Še prej jih je priporočljivo porezati in zdrobiti ali nasekati, saj jih bomo sicer pri prekopavanju težko prekrili z zemljo, pa tudi hitreje bodo razpadle. Vkopljemo jih 10 do 15 cm globoko. Uporabimo prekopalne vile in lopato, na velikih površinah lahko tudi frezo. Pozimi zaradi mraza skoraj ni preperevanja, a se hitro začne spomladi, ko se temperature dvignejo nad 6 °C. Običajno se to zgodi že marca.

Kakšen bo učinek na vrtu

  • Pomembno je, da vrt ne ostane prazen, zemlja ne sme biti gola. Prst na golih gredah, ki so izpostavljene padavinam, mrazu, vročini in vetru, pospešeno propada. Lahko jo zasadimo z jesenskimi in prezimnimi posevki, zastremo z zastirko, še najboljši način za nahranjenje in zaščito zemlje – tudi za vse, ki nimate dovolj snovi za pripravo zastirke in domačega komposta – pa je zeleno gnojenje v kombinaciji z Bioogljem-aktivatorjem zemlje.
  • Rastline za zeleno gnojenje varujejo prst, jo rahljajo s koreninami in nahranijo z zeleni deli, ki jih kasneje zakopljemo v tla. Zelena masa, ki jo plitvo vdelamo v tla, je vir organskih snovi oz. humusa v tleh. Z obogatenim bioogljem vnesemo mikroorganizme v tla, jim izboljšamo strukturo, uravnamo pH vrednost tal in povečamo sposobnost ohranjanja vlage. Tak način gnojenja je veliko boljši kot gnojenje s hlevskim gnojem, da niti ne omenjamo mineralnih gnojil.
  • Vsebino posedlih visokih gred obnovimo z Eko Kompostom Sonnenerde. Splača se kupiti večje pakiranje, Big Bag Eko Komposta Sonnenerde (vsebina je 1 m3, težak je cca 1 tono).
  • s to metodo boste nahranili svojo prst, popravili morebitne letošnje napake, izboljšali strukturo zemlje, dvignili rodovitnost in hkrati poskrbeli za zaščito zemlje pred zimo. Toliko prednosti! Boste poskusili? Več informacij o Biooglju-aktivatorju zemlje dobite TUKAJ.
Posted on by

Kaj delamo na vrtu jeseni

Posadimo sadike zimske solate, mehkolistne in krhkolistne sorte. Jedli jih bomo naslednje leto, spomladi. Sadike lahko sadimo do druge polovice oktobra. Sadike zimske solate pred mrazom zaščitimo s kopreno. Še bolje je, če jim postavimo tunele, ki jih ob lepem sončnem vremenu odpremo, da se gredice lahko prezračijo.

Motovilec

Za zimsko in zgodnje spomladansko pobiranje posejemo motovilec. Tudi tega zaščitimo s kopreno. Sejemo ga v vrstice z 20 cm razdaljo, kar povprek, ali pa v gnezda. V vsakem gnezdu je po nekaj semen, razdalja med gnezdi pa naj bo oprav tako 20 cm. Tako motovilec zraste v majhnih skupinicah in ga je lažje in hitreje nabirati. Zastirke med motovilec ne dajemo, saj nam bo otežila nabiranje in čiščenje.

Še zadnjič lahko posejemo rastline, ki jih preko sezone sejemo v dvotedenskih intervalih, da si zagotovimo vedno sveže mlade liste: rukolo, krešo (tokrat zimsko) in špinačo, ki vse rastejo zelo hitro. Vse tri so rastline hladnejšega obdobja. Zaščitimo jih s tuneli. Režemo jih še v pozno jesen, rukolo in zimsko krešo pa lahko celo vso zimo; spomladi bodo rastline iz koreninic v tleh ponovno odgnale.

Rukolo sejemo podobno kot motovilec, torej povprek, v vrste ali v kupčke. Že čez mesec in pol bo godna za rezanje. Režemo jo lahko še pozno v jesen. Odporna je na nizke temperature, zato bodo korenine zimo preživele na gredah, spomladi pa ponovno odgnale. Poznamo divjo rukolo ali tankolistni dvoredec (Diplotaxis tenuifolija) in vrtno rukolo (Eruca coltivata).  Če imate rastlinjak, ju lahko sejete preko celega leta.

Tudi zimska kreša, ki se od vrtne razlikuje po velikih in širokih listih, dobro prenaša mraz. Zaščiteno s tunelom lahko režemo ali obiramo liste preko cele zime.

Špinača je odlična za jesensko gojenje, saj ima raje nižje temperature in več vlage. Pobiramo jo lahko vse do novembra, oziroma do prvih zmrzali. Prezimila bo na gredah, spomladi, ko se bo otoplilo, pa ponovno odgnala. Pred začetkom poletja jo poberemo, saj bo drugače hitro pognala v cvet.

Za naslednjo pomlad že sedaj posejemo kitajsko listno zelenjavo, ki dobro prenaša mraz (Mizuna, Pak Choi, Red Giant, Tatsoi in Grϋn im Schnee). Režemo lahko mlade liste, ali pa jih mesec po setvi presadimo, da rastline razvijejo večje rozete. Pobiramo jih preko cele zime.

Posadimo lahko sadike zimskega pora in kitajskega kapusa. Pridelek bomo pobirali od novembra do konca zime.

Stoletno čebulo oktobra presadimo v šopih po 5 rastlin skupaj. Od septembra do novembra sadimo čebulček Radar in Majski srebrnjak, ki dobro prenašata mraz. Maja se bomo lahko posladkali z mlado čebulo.

Tik pred zmrzaljo in/ali prvim snegom posadimo česen. Jeseni posajen česen je vedno lepši in debelejši od pomladanskega. Izberemo lepe in močne stroke, z nepoškodovano ovojnico, ki jih posadimo 2 do 3 cm globoko, med njimi pa naj bo 10 cm razmika. Jesenski česen bo dozorel istočasno s česnom, ki ga sadimo spomladi, vendar bo okusnejši in večji.

Vrta ne gnojim z živalskim gnojem, še posebej ne jeseni. Vsem rastlinam v sadilne jamice in jarke nasujem prgišče z mikroorganizmi obogatenega biooglja. Na ta način jih zaščitim pred okužbami in hkrati oskrbim s popotnico potrebnih hranil.