Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by

Zakaj paprikam rumenijo listi?

Nočna mora vsakega vrtnarja … nastopi, ko mladim sadikam začnejo rumeneti listi, mladike zaostanejo v rasti, počasi jim odpade list za listom, nam pa postane jasno, da z njimi kmalu ne bo več kaj početi.

Zakaj pride do tega?

Vzrokov za to je več, najpogostejša sta dva:
1. Škodljivci: uši, pršice in drugi škodljivci, ki srkajo sok iz rastlinskega tkiva, lahko povzročijo pomanjkanje hranil v paprikah, posledica bodo rumeno obarvani listi. Rešitev: ustrezni homeopatski pripravki za rastline.

2. Pomanjkanje magnezija v prsti in/ali vode: v obeh primerih so simptomi enaki: zaostajanje v rasti, paprike odvržejo liste, cvetove in plodove, listi se obarvajo rumeno med listnimi žilami. Rešitev: Epsomska sol.

Posledice pomanjkanja magnezija pri rastlinah so različne. Nekatere vrste zelenjave (fižol, grah, solata in špinača) lahko rastejo v zemlji, ki ji primanjkuje magnezija in kljub temu proizvedejo dovolj velik pridelek. Plodovke (paradižnik in paprike) ter vrtnice pa za optimalno rast in razvoj potrebujejo velike količine magnezija. Žal pomanjkanja ne opazimo takoj; posledice so vidne šele ob hudem pomanjkanju magnezija, ko je za rastlino lahko že prepozno. Pomanjkanje magnezija se kaže kot orumenelost listov med listnimi žilami, zvijanje listov, zaostala rast in plodovi brez pravega okusa.
Paradižniki in paprike imajo kar dvakrat večje potrebe po magneziju od ostalih rastlin, ki rastejo na naših vrtovih. Zato se pomanjkanje magnezija pri njih kaže še toliko bolj. Listi orumenijo med listnimi žilami in odpadajo, tvorjenje plodov pa se upočasni ali ustavi. Z Epsomsko soljo bodo paradižniki in paprike imeli več zelene mase, pa tudi s plodovi ne bo težav. Plodovi na paradižnikih in paprikah so z Epsomsko soljo tudi do 2 x večji, prav tako so večje in bolj močne tudi same rastline. Plodovi so bolj sočni in okusnejši ter imajo debelejšo lupino.

Na vrtu je magnezij nujno potreben v času klitja, za uspešen proces fotosinteze in proizvodnje klorofila ter v času tvorbe plodov. Magnezij pomaga krepiti celične stene in izboljša sposobnosti rastline za absorpcijo dušika, fosforja in žvepla. Če ga ni, rastlina utrpi poškodbe, ki jih težko premaga.

Žveplo, nepogrešljiv element za rast rastlin, je nujno potreben za proizvodnjo vitaminov, aminokislin (in zato beljakovin) ter encimov. Poleg tega je žveplo tista sestavina, ki daje zelenjavi, kot sta brokoli in čebula, značilen okus. Žvepla redko primanjkuje v vrtni zemlji, ker ga vsebujeta tako kisli dež kot tudi živalski gnoj.

Kaj je Epsomska sol?
Epsomska sol je naravni mineral, ki so ga odkrili v angleški pokrajini Epsom (od tod tudi ime). Kemično je Epsomska sol magnezijev sulfat s formulo MgSO4. Vsebuje približno 10 % magnezija in 13 % žvepla. Vrtnarji jo že stoletja dodajajo paradižnikom, paprikam in vrtnicam, ker tako naredijo več cvetov in plodov, rastline so bolj zelene in pridelek je večji. Več o tem, kako jo uporabljamo, pa preberite TUKAJ.

Epsomske soli pa ne bodo veseli samo vaši paradižniki in paprike, prijala bo tudi vam. Vsebuje veliko magnezija, ki je drugi najpogostejši element v naših celicah. Pomaga uravnavati več kot 325 encimov in sodeluje pri številnih telesnih funkcijah. Žal ga imamo pogosto premalo – primanjkljaj naj bi imelo kar 3/4 prebivalstva. Namakanje v kopeli z Epsomsko soljo je preprost način, da oskrbimo telo s potrebnim magnezijem, pomaga utrujenim mišicam in deluje proti krčem.

Razstrupljanje z magnezijevo kopeljo: v kadi tople vode raztopimo 1 skodelico Epsomske soli, 1 skodelico sode bikarbone, dodamo brizg jabolčnega kisa in 10 kapljic eteričnega olja (npr. sivke, ki pomirja). V takšni kopeli se namakamo vsaj pol ure; še bolje, če dlje.

Posted on by

Sajenje pod seno

Sušna leta so tudi v naši krajih vse pogostejša. Pomanjkanje padavin povzroči posledice na vrtovih in poljih – pridelek je v klasični pridelavi na področjih, kjer je prst plitka in utrujena, zelo skromen.

Sajenje pod seno je primer dobre prakse, kako lahko na naravi prijazen in preprost način pridelamo zelenjavo, ne da bi za to orali, dognojevali z umetnimi gnojili, brez hlevskega gnoja in tudi brez okopavanja in osipavanja.

krompir 3

Postopek
Jesenska priprava: travo pokosimo, pustimo, da se skoraj osuši, in jo odpeljemo na mesto, kjer nameravamo saditi in sejati. Travo kosimo, ko je zrela in je odvrgla seme. Če nimamo svojega travnika, seno kupimo – a pri tem pazimo, da v senu ni strupov (da travnika niso gnojili z gnojnico vprašljivega porekla, da ni blizu njega njiv, ki jih tretirajo s strupi …). Odlično je seno, ki ga je pred spravilom namočila nevihta. Seno enakomerno porazdelimo po površini, vsaj 0,5 m na debelo, saj se bo sčasoma posedlo.

Spomladanska priprava: enako kot jesenska, le da seno na tla položimo spomladi. Uporabimo lastno lansko seno, ali pa ga kupimo.

Spomladi, ko je čas za sajenje krompirja, ga preprosto položimo med seno in zemljo (seno privzdignemo, na tla položimo nakaljen krompir). Zemlje pred polaganjem sena ni treba pripraviti na kakšen poseben način; odstranimo le večje rastline, ki bi preprečile, da bi se seno enakomerno poleglo po tleh.

Pri metodi sajenja pod seno odpade:
• oranje,
• gnojenje,
• okopavanje,
• osipavanje in
• namakanje.

krompir

Kaj lahko sadimo naslednje leto?

Če smo seno položili že jeseni, bo do naslednjega leta seno bolj razkrojeno, kot če smo ga položili spomladi. Hitrost razkrajanja je odvisna tudi od nadmorske višine, toplote, vlage … V večini primerov je za sejanje vseh vrst zelenjave primernejše leto po sajenju krompirja, ko se seno že bolj spremeni v humus.

Na mestu, kjer je bilo predlani jeseni položeno seno, lani pa »posajen« krompir, lahko letos posejemo in posadimo: grah, solato, čebulo, fižol, koruzo, rdečo peso, por, sojo, sončnice, kumare, gomoljno zeleno …

Naslednje leto se seno na novi gredici že popolnoma spremeni v zemljo. V njej odlično rastejo korenček, pastinak, bob, blitva, česen in krompir, ki je bil posajen klasično.

Na takšen način lahko pridelujemo tudi na področjih, ki niso primerna za oranje (kamnito, nagib terena …), na področjih, na katerih je prst povsem izčrpana ali pa je bila v preteklih letih tretirana s strupi. S to metodo na preprost in učinkovit način spremenimo kos zelenice ali travnika v nov kos vrta – ne da bi si ob tem lomili hrbet s prekopavanjem :).

krompir 2
Posted on by

Otroci na vrtu: Predpasnik Pike Nogavičke

predloga za krojenje Predpasnik Pike Nogavičke 3

Zakaj je smiselno jemati otroke s sabo na vrt, ni treba razlagati. Kar se Janezek nauči, to zna, in kar Janezek pridela, bo tudi pojedel. Otroci se (za razliko od staršev) pri delu ne obremenjujejo z “umazanijo”, kot ji pravimo odrasli, in prav je tako. Zato, in zato, da bodo z sodelovanjem na vrtu imeli še več veselja, jim sešijemo praktičen predpasnik Pike Nogavičke; prvič zato, da bodo vsaj malo manj umazani, drugič, ker ima predpasnik praktične žepe, tretjič zato, ker bodo v svoji vrtičkarski opravi na vrt odkorakali še toliko raje, in četrtič, ker je to pač predpasnik Pike Nogavičke. Kdo pa ne bi bil rad kot ona … še odrasli imamo kdaj skušnjavo, da bi koga z eno roko pognali na najvišjo vejo visokega oreha. In petič – peti razlog za ta predpasnik pa je ta, da je izjemno udoben. Otroka ne vežejo nobene vrvice, predpasnik se bo zapiral in razpiral skladno s tem, kako se bo otrok pripogibal in sklanjal.

Potrebujemo:

  • papir za izris kroja,
  • dva enako velika kosa vzorčastega blaga in
  • dva gumba, barvno usklajena z blagom.Navodila so preprosta:
  1. Na papir izrišemo kroj. Na priloženem kroju je razdalja od dna vratnega izreza do spodnjega roba predpasnika 82 cm. Ta predpasnik je za velika dekleta; za 9 let staro deklico je ta mera 60 cm, za 5 let starega fantiča pa 40 cm. Na osnovi te mere prilagodimo celoten kroj – s pomočjo mreže pomanjšamo kroj – za 9-letno deklico bo kroj za 1/3 manjši, za 5-letnega dečka pa za polovico manjši.
  2. Blago prepognemo po sredini. Kroj položimo na blago tako, da je rob kroja, kjer je sredina predpasnika, položen ob pregibu blaga. Kroj pripnemo z bucikam.
  3. Ob robu kroja izrežemo predpasnik. Postopek ponovimo še z drugim kosom blaga.
  5. Oba dela predpasnika položimo enega na drugega in ju sešijemo s pomožnimi šivi na roke. Nato ju natančno ob robovih sešijemo še s šivalnim strojem. Del roba pustimo odprtega, da bomo lahko predpasnik obrnili. Odstranimo pomožne šive. Obrnemo predpasnik, poravnamo robove in jih rahlo prelikamo. Na roke z dolgimi šivi navznoter zašijemo še zadnji rob.
  6. S šivalnim strojem ozko okrasno prešijemo robove predpasnika.
  7. Na sprednjo stran predpasnika prišijemo še en ali dva žepa. Izdelamo gumbnice na naramnicah in prišijemo gumbe.

Vir fotografij: http://nur-noch.com/pippi-longstockings-apron-dress/?lang=en

Posted on by

Otroci na vrtu: naredimo vrtne označbe

Otroci na vrtu: Naredimo vrtne označbe

IMG_0814

Imate tudi vi male krožničke, ki so ostali od čajnega ali kavnega servisa?
Skodelice prej ali slej pobijemo, krožnički pa obtičijo v omari.

S pomočjo otrok jih lahko spremenimo v čedne vrtne označbe za rastline.
Kuhinjska omarica bo olajšana nepotrebne teže, na vrtu pa tudi ne bo več zmede.

… in tudi izgovorov – “Ne morem po rožmarin/solato/redkvice … ker ne vem, kako zgleda!”,
ki ste jih doslej poslušali od moža ali otrok, bo poslej nepreklicno konec! 🙂

IMG_0820

Navodila:
krožničke operemo in osušimo
z vodoodpornimi flomastri napišemo nanje imena zelenjave, zelišč in rož
počakamo, da se napis posuši
zataknemo jih v tla pred rastlinami

Varianta:
krožničke prilepimo na stare kuhalnice, lesene palice ipd., in jih zataknemo v tla pred rastlinami.
Tak način je primeren za višje ali večje rastline, pri katerih bi bili krožnički, zataknjeni v tla, preslabo vidni.

Vir zadnjih dveh fotografij: http://rootedinthyme.blogspot.si/2013/08/garden-plates-and-simple-sweet-fridays.html

Posted on by

Nov kos vrta, na katerem nikoli ne bo zrasel plevel

Vsi bi radi imeli vrt, preprost za vzdrževanje, ki bi ga bilo treba čim manj zalivati, ki bi nam dal obilen pridelek, po vrhu bi bil pa še trpežen.

Morag Gamble je razvil metodo priprave vrta brez prekopavanja, ki je preprosta, lahko izvedljiva, prihrani čas, obnovi prst in nam da obilo pridelka.

Njegova metoda je samo za odtenek drugačna od ostalih, a prav ta majhna razlika prinese povsem drugačen končni rezultat.

Skrivnost je v tem, kdaj uporabimo časopisni papir, ki je zapora za plevele. Časopisni papir je po Moragovi metodi zadnja plast pred zastirko, v nasprotju z navodili, po katerih ga položimo na tla pod plast komposta. Ta majhna razlika prinese veliko sprememb:

  • flora in favna v prsti se lahko takoj lotita dela, saj ni prepreke med plastmi.
  • plast časopisnega papirja ohrani več vlage in bolj stabilno temperaturo.
  • časopisni papir prepreči rast plevela, tudi iz semen, ki smo jih prinesli s kompostom.
  • izhlapevanje je manjše, zato se iz komposta izgubi manj hranilnih snovi.
  • korenine rastllin lahko nemoteno prodirajo tako globoko v tla, kot želijo, ker na tleh ni položene prepreke, tako ostanejo bolje hidrirane, lažje pridejo do mineralov in imajo večjo odpornost in stabilnost.

NAVODILA 

1. Določimo prostor

  • prostor za nove grede mora biti blizu kuhinje, z vsaj 6 do 8 ur sonca na dan.
  • določimo meje vrta in gred in poti med njimi. Pokosimo travo in plevele in jih pustimo ležati na tleh. Listi in korenine dodajo organsko snov. Ko korenine kasneje razpadejo, pustijo prazne prostore v tleh, ki so poti za zrak in vodo.
  • dobro zalijemo.

2. Odpremo in nahranimo prst

  • odpremo prst s ploščatimi vilami. Vile navpično potisnemo v tla, kolikor le lahko globoko. Prsti ne obrnemo, pač pa jo samo dvignemo. Kasneje, ko bo prst bolj polna življenja, jo bo tudi čedalje lažje rahljati.
  • po tleh otresemo snov z veliko dušika, npr. kurji gnoj ali sveže kuhinjske odpadke.
  • zalijemo. Če le lahko, s prevrelko iz kopriv ali gabeza.

3. Pripravimo novo vrhnjo plast prsti 

  • dodamo 10 – 15 cm komposta in ga zalijemo. Uporabimo lahko tudi kompostiran gnoj, domači kompost, ali kupljenega, ki smo ga pomešali s svojo prstjo (en del komposta na 3 dele zemlje).
  • plast komposta prekrijemo z zeleno plastjo (najboljši je gabez, različni listi plevelov, travniške rastline …). Če imamo drobilnik, material najprej zdrobimo v drobilniku. Če je material zelo svež, počakamo nekaj tednov, preden vanj posadimo ali posejemo rastline, da jih vročina, ki nastane pri kompostiranju, ne bi poškodovala.
  • vsako novo plast dobro zalijemo.


4. Dodamo zaporo za plevel

  • na tla položimo vlažen časopisni papir, ki smo ga najprej namočili v samokolnici, polni vode. Plast naj bo debela 10 – 15 listov. Karton je predebel. Papir mora biti moker, ker je s suhim težje delati, pa še iz zemlje potegne vlago.
  • listi naj se prekrivajo v širini cca 10 cm. Položimo jih tako, da bo voda, ki bo tekla po njih, stekla med režami v tla (torej obratno od tega, kakor so položeni strešniki).
  • s papirjem obložimo tudi robove gred in poti med njimi.

5. Zastirka 


Čez papir naložimo debelo plast zastirke (15 cm) brez semen (bolje slama kot seno, če pa že seno, je pomembno, kdaj je bilo pokošeno).

6. Posadimo in zalijemo

  • Zastirko odstranimo toliko, da razkrijemo papir, nato pa ga preluknjamo s sadilnim klinom. Preverimo, če je prst pod papirjem rahla.
  • V luknjo dodamo za pest komposta.
  • Posadimo sadiko in nežno potlačimo zemljo okoli nje.
  • Z zastirko zastremo prostor okoli sadike, a tako, da se ne dotika stebla.
  • Zalijemo in preverimo, če je sadika čvrsto posajena na svojem mestu.
  • Ko sejemo majhna semena (npr. korenje), odpremo zastirko po liniji, razrežemo papir in ga rahlo privzdignemo. V odprtino natresemo kompost in po njem potrosimo semen. Lahko ga pomešamo s kavnim zocem. Zalijemo.

NAVODILA ZA VZDRŽEVANJE VRTA BREZ PREKOPAVANJA 

  1. Zalijemo samo, ko je res treba. Vlago pod zastirko najprej preverimo z roko, ne zalivamo na pamet. Preveč zalivanja povzroči plitko rast korenin in razvajene rastline, ki jih je vedno treba zelo zalivati.
  2. sadimo mešano, selišča in rožice posadimo med zelenjavo, da jih zaščitimo pred škodljivci ion boleznimi.
  3. Plevele populimo, preden naredijo seme.
  4. Pripravljamo domači kompost.
  5. Če le lahko, v papir delamo čim manj novih lukenj, ampak poskusimo čim bolj uporabiti obstoječe.
  6. Opazujemo in po svoji presoji dodajamo snovi. Naslednjo sezono lahko dodamo še eno plast komposta in zastirke, lahko malo bolj prerahljamo prst, ali dodamo še eno plast papirja.
  7. Trajnice pustimo tam, kjer so, le okoli njih po potrebi dodajamo zastirko.

ZDRAVA PRST = ZDRAVE RASTLINE = ZDRAVA HRANA IN LJUDJEVir: Maleny Organic Food Cooperative News, Pomlad 2015

Posted on by

Permakulturna greda za paradižnike

Permakulturna greda paradizniki

Prednosti permakulturne grede za paradižnike so: 

  • rastline se ščitijo med sabo, manjša možnost za napad škodljivcev (bazilika in žametnica ščitita ostale)
  • optimalen izkoristek prostora
  • enakomeren izkoristek hranilnih snovi (buče + fižol + paradižnik)
  • maksimalen možen pridelek
  • greda ima zanimiv, privlačen in barvit izgled

Velikost grede: 4 m x 1,5 m (= 6 m2).

Posadimo:

  • 11 paradižnikov
  • 11 bazilik
  • 4 gnezda fižola
  • 3 žametnice
  • 3 plavice
  • 1 do 2 muškatni buči

Na rob grede in na prazne prostore med sadike pa lahko posejemo ali posadimo še: čili, peteršilj, solate in novozelandsko špinačo.

Dodajanje komposta

  • Gredo pred sajenjem enakomerno posujemo z 20 l komposta.
  • Vsaka sadika paradižnika in buč dobi ob sajenju v sadilno jamo po 400 ml komposta. Enako količino komposta dobijo tudi gnezda semen fižola (skupaj cca 7 l komposta)Zastiranje
  • Gredo po sajenju zastremo s slamo.
Posted on by

Kdaj je pravi čas za spomladansko sajenje in sejanje

seed starting

Vsako leto se že januarja začne dilema: kdaj je pravi čas za spomladansko sejanje, vzgojo sadik, sajenje in presajanje? Ponosni vrtičkarji objavljajo fotografije skoraj profesionalnih sadik paprike že sredi februarja, pri tem pa pozabijo povedati, da njihove paprike rastejo v ogrevanem rastlinjaku  ali da so doma na Obali … Slovenija je klimatsko in geografsko zelo raznolika, zato to, kar lahko počnemo na vrtu v njenem jugo-zahodnem delu, pod Alpami ali v okolici Postojne nikakor ne pride v poštev.

Prezgodnje delo na vrtu prinese več škode kot koristi. Sadike, ki morajo na presaditev čakati (pre)dolgo, se pretegnejo in utrudijo, še preden pridejo na vrt … zastanejo v rasti, so šibkejše in zato tudi lažji plen za škodljivce in bolezni. Tudi delo z zemljo, ki še ni dovolj ogreta ali je preveč ali premalo mokra, ji samo škodi, ker uničuje njeno strukturo in življenje v njej. Prepozno sejati ali saditi pa prav tako ni dobro – lahko da rastlina ne bo imela dovolj časa, da bi dozorela in obrodila.

Da bomo lažje zdržali, da bo več uspeha in smisla pri delu na vrtu, sem pripravila nekaj navodil, s katerimi bo pomladanska setev prinesla najboljše rezultate z najmanjšim možnim vložkom dela in časa:

  • Osnovni podatek, ki ga potrebujete, je povprečen datum zadnje pozebe na vaši lokaciji.
  • Na osnovi tega podatka izračunate, kdaj lahko pri vas posejete/posadite/presadite rastline na vrt

KAKO IZPOLNIMO SVOJO PREGLEDNICODatum zadnje možne zmrzali za naše področje nam pomaga določiti datum, ko se lahko lotimo sejanja in/ali presajanja.
Tako pripravljena preglednica bo pisana na kožo vašemu vrtu, zato dilem, kdaj se lotiti dela, ne bo več.

  1. Na črto “Zadnji dan zmrzali na mojem vrtu” vpišemo povprečen datum najbolj pozne zmrzali za naše področje.
  2. S pomočjo koledarja določimo in v zadnji stolpec vpišemo “Datum za sajenje” (dodajamo ali odvzemamo tedne).
  3. Določimo dan sejanja tako, da odštejemo čas rasti od dneva sajenja. Datum vpišemo v prvi stolpec.
  4. Če imamo podatek za čas rasti, sadike vzgojimo v zavetju (rastlinjak, hiša), potem pa jih v skladu z datumom za sajenje presadimo ven.
  5. Če ni podatka za čas rasti, je Datum za sajenje enak Datumu sejanja (datuma v prvem in zadnjem stolpcu sta torej enaka). Seme posejemo neposredno v vrtno zemljo.

Zadnji dan zmrzali na mojem vrtu je: __________________

Seme/SadikaDatum sejanjaČas rasti (v tednih)Kdaj je varno prenesti ven
(od zadnjega dne zmrzali)		Datum za sajenje
Fižol2 tedna po
Rdeča pesa2 ali 3 tedne pred
Brokoli62 tedna pred
Brstični ohrovt63 tedne pred
Zelje63 tedne pred
Korenje1-2 tedna pred
Cvetača4-62 tedna pred
Ohrovt4-64 tedne pred
Sladka koruza2-42 tedna po
Kumara2-41-2 tedna po
Jajčevec6-93 tedne po
Solatetakoj, ko lahko začnemo obdelovati prst
Okra4-62-4 tedne po
Čebula2-3 tedne pred
Grah4-6 tednov pred
Paprika8-102 tedna po
Buče3-42-3 tedne po
Redkvica3-4 tedne pred
Špinača3-6 tednov pred
Bučke2-42 tedna po
Paradižnik6-81 teden po
Peteršilj8-102 tedna pred
Bazilika5-72 tedna po
Kamilica3-40-1 teden po

Če bi radi preglednico natisnili, uporabite to povezavo: Sejanje sajenje datum zmrzali preglednica

KAJ JE ŠE POMEMBNO?

Presuha ali premokra prst?

Iz globine 10-15 cm vzemite pest zemlje in jo stisne v kepo. Nato jo poskusite zdrobiti med prsti. Če se ne bo zdrobila in ima izgled testa, pomeni, da je preveč mokra. Počakajte nekaj dni in poskusite znova. Če se kruši z lahkoto, pomeni da je pripravljena za sajenje. Če prst drsi skozi prste, pomeni, da je presuha. Namočimo tla in počakamo, da se dobro odcedijo.

Dodajte organsko snov
Tlom redno dodajajte organsko snov (kompost, organska gnojila, zeleno gnojenje, itd). Organska snov izboljšuje stanje in rodovitnost tal. Tla z dobro obdelovalno kondicijo so dobro odcedna, se lahko obdelujejo, pospešujejo kaljenje semen in rast korenin. Če nimate dovolj svojega komposta, lahko v sadilne jame in jarke dodate Kompost z bioogljem za presajanje UNI. Vrtni prsti ga dodajajte v razmerju 1:3 (1 del Komposta na 3 dele vrtne prsti).

Posted on by

Kaizen, japonska metoda za premagovanje lenobe in uvajanje sprememb

Če ste si okoli novega leta obljubili, da boste veliko bolj pridni, zagnani za telovadbo, marljivi pri študiju, skromni pri čipsu in navdušeni nad brstičnim ohrovtom, ste slab mesec kasneje verjetno že spet na stari poti. In se svojih novoletnih sklepov in zaobljub raje ne spomnite več . . . (a sem vas spomnila, a? 🙂

Pametni Japonci so za vse nas, ki sicer vemo, kaj je za nas dobro, a si vedno zadamo prevelike cilje in zato osramočeno zavijemo s poti v grmovje na prvem malo bolj ostrem ovinku, razvili posebno metodo, ki preverjeno deluje. Imenuje se “kaizen” in nam pomaga, da premagamo ovire na poti do dobrih sprememb.

Kaizen izvira z Japonske. Beseda je sestavljena iz dveh pojmov — “kai” (sprememba) in “zen” (modrost). Metodo je razvil Masaaki Imai, ki je prepričan, da lahko to filozofijo enako uspešno uporabimo v poslovnem svetu kot tudi na osebnem področju.

Na prvi pogled se nam, zahodnjakom, zdi nemogoče, da bi bilo lahko nekaj tako preprostega uspešno. Kultura, ki nas oblikuje, bolj ceni dosežke, ki so zahtevali veliko odrekanja in naporov.

Vendar – pomislite, kaj bi lahko dosegli s stalnimi, vztrajnimi, pa čeprav drobnimi koraki . . . kot kadar kapljice vode, ki milijone let, stalno in enakomerno, kapljajo na isto mesto . . . izdolbejo podzemno galerijo jam.

Metodo Kaizen lahko uporabi kdorkoli, ne glede na starost, na kateremkoli področju. Vse, kar moramo narediti je, da si jasno zastavimo cilj, ki bi ga radi dosegli, in že lahko začnemo.

Samo eno minuto na dan . . .

Metoda temelji na zelo preprosti osnovi: zavezati se moramo, da bomo stvar, ki bi jo radi bolj redno počeli, redno počeli eno minuto na dan. In to vsak dan ob istem času. Samo eno minuto. To je vse.

Kaizena ne morete prakticirati samo enkrat ali dvakrat in pričakovati takojšnjih rezultatov. Zavezati se mu morate dolgoročno. — Masaaki Imai

Očitno je, da zaveza k enominutni vsakodnevni obveznosti ne more biti preveč niti za najbolj lenega človeka. Veliko težje je držati obljubo, če smo si zadali nalogo, da bomo vsak dan počeli nekaj dobrega zase 30 minut ali več – hitro bomo našli izgovor, zakaj nimamo časa, zakaj ravno danes ni pravi dan … Kakšen izgovor lahko imate, ko gre samo za eno minuto? Nikakršnega 🙂

Celo največja ovira se zdi manjša, če se je lotite z majhnimi, a vztrajnimi zalogaji.

. . . za vztrajen napredek

Predstavljajte si, da bi radi začeli meditirati. Vaditi na orbitreku. Pisati dnevnik. Trenirati trebušnjake, da boste čez nekaj mesecev lepi v kopalkah. Naslikati sliko. Ali brati knjigo v tujem jeziku, ki ga še ne obvladate povsem. Iskanje prevodov v slovarju je naporno, in če si boste zadali prevelike cilje, boste odnehali še pred začetkom. Če pa bo vaša obveza branja in prevajanja s postopkom enominutnih, malih korakov, veste, da vas delo ne bo utrudilo. 60 sekund je čisto premalo časa, da bi vas še tako težko intelektualno delo lahko utrudilo. In zelo verjetno kmalu ne boste zdržali samo 60 sekund; začelo vas bo zabavati, ponosni boste nase.

S takšnim lahkotnim izhodiščem je možnost, da bi obupali že takoj na začetku, zelo majhna. Verjetnost, da nam bo uspelo, pa veliko večja.

Ker so zahteve, ki jih imamo do samega sebe, majhne, se lahko hitro zgodi, da bomo čas, namenjen določeni dejavnosti, sčasoma začeli spontano podaljševati.

Kar pa je konec koncev cilj, ki smo ga hoteli doseči. Početi kaj novega, dobrega zase, redno, vsak dan.

Skrivnost je v majhnih korakih, ki jih počnemo brez velikih pritiskov. In ne pozabite si čestitat – za vsako minuto posebej.

Posted on by

Homeopatov nasvet: Dobri sosedje

buca-botanika

Zasajanje mešanih zasaditev z dobrimi sosedi je ena od odličnih idej, ki jih lahko uporabimo na svojem vrtu. Tako zmanjšamo možnost škode zaradi škodljivcev in bolezni, hkrati pa zaščitimo prst pred enostranskim izčrpavanjem, ki nastane, če sadimo monokulture. Če bi sadili povsem “zmešano”, tudi potrebe po kolobarjenju ne bi več bilo . . . morda le še po prahi . . . a to je že drugo poglavje.

Mešane zasaditve in sajenje cvetlic in zelišč med zelenjavo pomaga odgnati škodljivce in preprečiti bolezni. Že skoraj na vsaki vrečki s semeni najdemo tudi navodila, kdo so dobri in kdo slabi sosedje. Grede in njive z velikimi zaplatami istovrstnih rastlin, pa tudi pretirano velike rastline in plodovi privabljajo škodljivce, ki z veseljem sedejo ob “mizico, pogrni se”. In potem s polnimi želodčki prizadevno na licu mesta zastavijo številčno družino. Jim res lahko zamerimo? Kdo pa ne bi, če lahko :).

Sajenje in vzdrževanje mešanih zasaditev, ali povsem zmešanih, pa tudi kolobarjenje, ni tako lahko, kot se zdi na prvi pogled. Zahteva določeno mero znanja in načrtovanja, zato je še zlasti za vrtnarje začetnike včasih trd oreh.

Kaj torej lahko naredimo, če iz takega ali drugačnega razloga (še) ne sadimo mešano? V tem primeru si lahko pomagamo s homeopatijo. Med homeopatskimi pripravki za rastline najdemo tudi takšne, ki rastlinam dodajo informacijo “dobrega soseda” prav tako ali še močneje, kot če bi posadili podporno rastlino k matični (npr. baziliko k paradižniku). Bazilike nam v tem primeru ni treba fizično posaditi, pač pa paradižnike le zalijemo s homeopatskim pripravkom iz bazilike.

Poglejmo, kateri homeopatski pripravki za rastline so v tej skupini:

DOBRI SOSEDJE KOT HOMEOPATSKI PRIPRAVKI

Allium cepa: izvlečke iz čebule so že v Antiki uporabljali za odganjanje škodljivcev. Včasih so ji za večjo učinkovitost dodali še česen, evkaliptusovo olje ali olje čajevca. Ne uporabljamo pri fižolu in grahu (antagonistični rastlini)! Uporabimo za zaščito pred: čebulno in korenjevo muho. Dobra za zdravo in lepo korenje (čebula je dober sosed korenju). Pomaga vrtnicam. Odganja zajce, miši in podgane. Rilčkarji, kaparji, uši, tripsi, pršice.

Hyssopus officinalis (navadni ožepek): najboljši sosed za trto, poveča pridelek. Bakterijske gnilobe, plesni, kapusov belin, splošen repelent za škodljivce.

Mentha viridis/piperita/sativa (meta): splošen repelent za škodljivce pri križnicah, muhe pri domačih živalih, miši in podgane, mravlje, uši, bolhači, komarji, kapusov belin, gosenice.

Tropaeolum majus (velika kapucinka): bele uši, usnjata stenica (buče), ščitkar na paradižniku, nematode, volnata uš.

Ocimum sp. minimum/basilicum (bazilika): ščiti paradižnike pred boleznimi in škodljivci. Prav tako izboljša okus paradižnika.

Ricinus communis (kloščevec): za škodljivce na trti: pršice, vešče, tudi na bučevkah.

Salvia officinalis (žajbelj): zlasti za škodljivce na križnicah in bučevkah (pršice, vešče, uši, kapusova muha) ter za korenjevo muho. Ne uporabljajte pri mladih rastlinah.

Sambucus nigra (črni bezeg): splošen odganjalec škodljivcev, še zlasti gosenic.

Satureia hortensis (šetraj): za vse škodljivce in bolezni pri fižolu: fižolov hrošč, tripsi na cvetovih, fižolova muha, antrahnoza, listne pege, bakterijske rjave pege, plesen, zvijanje listov, rja, splošen odganjalec škodljivcev.

Vir: Vaikunthanath Das Kaviraj: Homeopathy for Farm and Garden

Posted on by

Shranimo lesni pepel za vrt

Če imate kamin ali peč na drva, lahko pozimi pridelate lesni pepel, ki je zelo uporaben na vrtu.

Pomembno: za vrt je uporaben le pepel iz čistega lesa, nikakor iz snovi, v katerih so lahko lepila, topila …

V__B900

Pepel lahko potresemo po gredah ali ga dodamo v kompostni kup. S pepelom moramo ravnati kot z začimbo v kuhinji – pepel je dodatek, ne osnovno živilo. Za 100 m2 velik vrt bo dovolj 5 kg pepela.

Lesni pepel na vrtu

  1. Lesni pepel vsebuje veliko kalija, ki je pomemben za odpornost rastlin proti boleznim in škodljivcem, pa tudi za kakovost cvetov in plodov. Pomanjkanje kalija pri paradižniku prepoznamo po orumenelem, nikoli dozorelem, olesenelem vrhu paradižnika, listi pa postanejo pegasti in nagubani. Veliko kalija potrebujejo križnice (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt), gomoljnice in korenovke (krompir, korenje, gomoljasta zelena) in plodovke (paradižnik, jajčevec, paprika).
  2. Pepel pomaga zaščititi rastline pred ušmi in polži, zato ga nekaj shranite v vedru za sprotno porabo med rastno sezono.
  3. V tleh deluje bazično, zato lahko z njim uravnavamo pH vrednost prsti. Zelo rade ga imajo tudi vrtnice – ne le zaradi prepotrebnega kalija, pač pa tudi zaradi uši. Koristul bo vsem rožnicam (cvetočim rastlinam, ki nam dajejo plodove: sadno drevje, jagodičevje in trta). Pri jagodičevju in drugih rastlinah, ki bolj ljubijo kisla tla (rododendroni, azaleje, hortenzije, rese, borovnice) moramo paziti, da z njim ne bomo dosegli ravno obratnega učinka. Te rastline namreč ne marajo bazičnih, pač pa kisla tla.

Lesni pepel za shranjevanje paradižnika

Lesni pepel razkužuje in preprečuje izhlapevanje, zato je idealen za dolgotrajno shranjevanje paradižnika.

Lesni pepel najprej tri- ali štirikrat presejemo, da odstranimo večje koščke in ostane res le zelo fin, mehak pepel.

V kartonasto škatlo nato izmenično nalagamo plasti pepela in paradižnikov. Tako shranjen paradižnik se bo obdržal več mesecev, celo do pol leta.

Vital conserve ses tomates dans la cendre. Photo credit: Jean de Dieu Ininahazwe

Vir: http://wire.farmradio.fm/en/farmer-stories/2016/11/burundi-farmer-finds-new-technique-for-preserving-tomatoes-15454