Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by

Zakaj moramo jeseni nahraniti zemljo?

Ko jeseni poberemo z vrta večino zelenjave, gre vrt počivat. A če ga bomo k počitku pospremili lačnega, si do naslednje pomladi ne bo mogel opomoči. Pred počitkom ga moramo nahraniti in obnoviti njegove življenjske moči. Le tako nam bo tudi naslednjo pomlad dal lep in zdrav pridelek.

Zemlja je živa. V njej sobivajo črvi, žuželke, bakterije, alge in glive. Da bi lahko ostala zdrava, je treba ohraniti ravnovesje, ki vlada med njimi. Brez zdrave zemlje tudi naše rastline ne morejo biti zdrave; njihova prehrana bo dietna, brez zadostnih hranil, potrebnih za njihovo rast in uspeh. Enako, kot če bi otroka hranili zgolj s hitro prehrano brez zelenjave in sadja.

Da bi zagotovili zdravje svoji zemlji, jo moramo primerno nahraniti. Ob koncu rastne sezone je zemlja izčrpana in utrujena. S pobiranjem pridelka smo iz nje odstranili marsikaj dobrega. Jesensko – zimsko obdobje, ko zemlja počiva, je idealen čas za to, da ji dodamo potrebna hranila in jo z njimi pomladimo. Obnoviti je treba njen mikrobiološki ekosistem in ji zagotoviti dovolj koristnih bakterij in gliv, ki bodo zagotovile hranila rastlinam med rastno sezono. Do pomladi si bo zemlja s pomočjo dodatkov lahko opomogla in se spočila.

Dodatki, ki jih uporabimo za obnovitev utrujene in izčrpane zemlje, so:

  • Biooglje: ekološko in biodinamično certificirano Biooglje kompleks ima visoko porozno strukturo in veliko površino, zaradi česar je idealen dom za koristne mikroorganizme, ki delajo zemljo rodovitno. Poleg le-teh vsebuje še alge, mikorizne glive in glistino, tako da je popoln dodatek za vsako zemljo. S tem, ko ga dodamo v zemljo, za dolgo časa izboljšamo njeno strukturo, v zemlji pa zadržimo hranila in vlago, da so na razpolago rastlinam.
  • Kompost: Biooglje kompleks lahko dodate v svoj kompostni kup in oba hkrati vkopljete v zemljo, ali pa v tla jeseni vkopljete le Biooglje kompleks, kompost pa uporabite kot zastirko za grede. Zastirko iz komposta nato pustite na površini zemlje do pomladi, ko jo vkopljete v tla.
  • Zastirka: zastiranje je nujno potreben postopek, če želimo ohraniti zdrava in živa vrtna tla. Za zastiranje lahko uporabite listavko, seno, ali slamo. Če boste vrt zastirali s svojim kompostom, ga zaščitite še z zgornjo zastirko iz enega od prej naštetih materialov. S takšno zastirko bo lahko vaša zemlja tudi čez zimo dihala in ohranjala vlago, ki je v zimskih mesecih z manj padavin lahko primanjkuje. Tudi temperatura tal bo bolj stabilna, manj bo nihala, pa tudi višja bo, kot bi bila v nezastrtih tleh. Pleveli se v zastrtih tleh težje razraščajo, pa tudi populiti jih je lažje (ker niso tako globoko ukoreninjeni). Zemlja je manj zbita, erozije ni. Zastirko nasujemo od 5 do 7,5 cm na debelo. Spomladi zemljo nekaj tednov, preden začnemo saditi odgrnemo, da se lahko segreje. Tako pripravljena, nahranjena zemlja in ogreta zemlja bo predstavljala idealne pogoje za rastline, ki jih boste posejali ali posadili.

Najboljše, kar lahko jeseni naredite za svoj vrt, v 4 korakih:

1. Jeseni (še pred prvo zmrzaljo) v vrtna tla vkopljemo Biooglje kompleks (za 100 m2 velik vrt je dovolj 20 kg Biooglja kompleks)

2. Grede zastremo s plastjo kakovostnega komposta (3 – 5 cm na debelo)

3. Plast komposta zaščitimo z zastirko iz listovke, slame ali sena, 5 do 7,5 cm na debelo.

4. Spomladi, nekaj tednov pred sajenjem in sejanjem, z gred odstranimo zgornjo plast zastirke (listovko, slamo, seno) in v tla vkopljemo zastirko iz komposta. Na ta način bo vrt maksimalno dobro pripravljen na novo sezono, rodoviten, svež in živ.

  • Biooglje kompleks vsebuje vse, kar potrebujemo za to, da dodobra nahranimo vrtno zemljo: z mikroorganizmi napolnjeno biooglje, alge, glistino in mikorizne glive.
Posted on by

September na vrtu

Na vrtu lahko še vedno posejemo oziroma posadimo motovilec, solate in špinačo, pa tudi blitvo. Poglejmo podrobneje, kako se lotimo motovilca:

Motovilec sejemo od avgusta do konca septembra. Semena pred setvijo za 1 dan shranimo v zamrzovalnik, da povečamo kaljivost. Sejemo ga lahko direktno na gredo, ali pa pripravimo sadike v multilončkih  – še najbolje pa je, da uporabimo obe metodi in z motovilcem iz multilončkov čez kakšen mesec zapolnimo vrzeli na gredi.

Medvrstna razdalja: 10 do 15 cm; razdalja med rastlinami v vrsti: 5 cm.

Sejanje na gredo: gredo plitvo zrahljamo, posejemo motovilec, ga zalijemo, rahlo zakrijemo in nežno potlačimo.

Prostore med vrstami zastremo z zastirko iz komposta (če nimamo svojega, uporabimo Kompost z bioogljem za presajanje UNI). Presajene sadike zalivamo vsak dan prve 3 dni, nato pa le še izjemoma, glede na vreme.

Motovilec zlahka prenese mraz, celo do -15 °C. Pod snegom prezimi brez težav. Kadar snega ni, pa tudi zato, da ga lažje nabiramo, ga pokrijemo z vrtno kopreno. Nabirali ga bomo lahko vse do aprila naslednje leto. Naberemo ga le toliko, kot ga lahko sproti porabimo. Če bomo nabirali le zunanje liste, rozete pa puščali na gredi, ga bomo imeli dlje časa na voljo.

KAJ ŠE LAHKO SEJEMO IN SADIMO

Sadimo zimske solate, mehkolistne in krhkolistne sorte. Jedli jih bomo naslednje leto, spomladi. Sadike razsadimo v drugi polovici oktobra in v novembru, lahko pa šele naslednje leto, februarja in marca, razen če ni na našem vrtu takrat običajno še sneg. Sadike zimske solate pred mrazom zaščitimo s kopreno. Še bolje je, če jim postavimo tunele, ki jih ob lepem sončnem vremenu odpremo, da se gredice lahko prezračijo.

Še zadnjič letos posejemo rukolo, krešo (tokrat zimsko) in špinačo, ki vse rastejo zelo hitro. Vse tri so rastline hladnejšega obdobja. Zaščitimo jih s tuneli. Režemo jih še v pozno jesen, rukolo in zimsko krešo pa lahko celo vso zimo; spomladi bodo rastline iz koreninic v tleh ponovno odgnale.

Stoletno čebulo oktobra presadimo v šopih po 5 rastlin skupaj. Od septembra do novembra sadimo čebulček Radar in Majski srebrnjak, ki dobro prenašata mraz. Maja se bomo lahko posladkali z mlado čebulo.

Tik pred zmrzaljo in/ali prvim snegom posadimo česen. Jeseni posajen česen je vedno lepši in debelejši od pomladanskega. Najlepše in najmočnejše stroke posadimo 2 do 3 cm globoko na 10 cm razdaljo.

Vrta ne gnojim z živalskim gnojem, še posebej ne jeseni. Vsem rastlinam v sadilne jamice in jarke nasujem prgišče z mikroorganizmi obogatenega biooglja. Na ta način jih zaščitim pred okužbami in hkrati oskrbim s popotnico potrebnih hranil.

JESEN JE ČAS ZA PRIPRAVO SEMEN IN POTAKNJENCEV

Večino rastlin lahko sami vzgojimo iz semen ali iz stebelnih potaknjencev. Seme rastlin, ki ga naberem za vzgojo sadik (pri meni so trenutno na vrsti sadike japonskega šipka, s katerimi bom obrobila dovozno cesto na dvorišče), mora prezimiti na mrazu – postopek se imenuje stratificiranje (zelo koristno je tudi zakopavanje semen v 12 svetih nočeh konec decembra). Le redkim izjemam (paradižnik, paprika, jajčevec) stratifikacija ne koristi. Seme japonskega šipka posejem v korita s kompostom z bioogljem za vzgojo sadik, nežno zalijem in pokrijem z zastirko, da se prst ne presuši, ter shranim v zavetni del terase. Tam bodo počakala do naslednje pomladi, ko bom iz njih vzgojila sadike.

V pozni jeseni ali zgodnji zimi vzgajamo nove rastline tudi iz potaknjencev olesenih poganjkov istega leta. 15 do 23 cm dolge kose odrežemo tik pod spodnjim brstom in tik nad zgornjim brstom. Liste z dela, ki bo v zemlji, odstranimo, da ne gnijejo. Režemo jih z ostrim in čistim rezilom, da s e rana čim lažje zaceli. V sadilno jamico nasujemo z mikroorganizmi obogateno biooglje, da preprečimo infekcije in pospešimo ukoreninjanje. Posadimo jih do približno polovice dolžine v jarek oblike črke V v zatišni del vrta z dobro odcedno prstjo.

JESENI IZBOLJŠUJEMO ZEMLJO IN SE PRIPRAVLJAMO NA NASLEDNJO SEZONO

Zeleno gnojenje ali zeleni podor so rastline, ki jih posejemo z namenom, da nam bodo obogatile tla (lahko pa jih ob seveda nekaj tudi pojemo). Z njimi tla razrahljamo, jih obogatimo z organsko snovjo in dušikom ter zaščitimo pred vremenom. Tla lažje ohranjajo vlažnost, hranilne snovi pa so rastlinam lažje dostopne. Z zelenim gnojenjem tudi preprečimo, da bi se na praznih gredah razrastel plevel.

Rastlin, primernih za zeleno gnojenje, je zelo veliko: rastline iz družine križnic, rž, grah, volčji bob,  bob, lucerna, deteljo, oljna repica, ogrščica, ajda, špinača, sončnice, ognjič, motovilec, gorčica.

Pri zelenem gnojenju počakamo, da rastline zrastejo, nato pa jih, še preden gredo v cvet, vkopljemo v zemljo, kjer počasi propadejo. Zelenega gnojenja ne izvajamo le jeseni, ob koncu visoke rastne sezone, pač pa kadarkoli med njo. Zeleno lahko vrt pognojimo med dvema kulturama, kadar vemo, da bo greda nekaj tednov prazna, enako kot ob koncu sezone, konec jeseni ali v začetku zime. 

Kompost z bioogljem za presajanje UNI: za zastiranje in izboljševanje zemlje. Brez šote, ekološki in biodinamičen.

Posted on by

Shranjevanje semen s fermentacijo

Fermentiramo seme paradižnika, kumar in bučevk.

Prednosti fermentiranja semen so:

  • S fermentiranjem posnemamo naravni proces.
  • Večja sposobnost kalitve: semena so zaščitena pred kaljenjem z sluzjo, s katero so obdana. S fermentacijo to zaščito odstranimo in povečamo odstotek kalitve.
  • Preventiva pred boleznimi: med fermentacijo kvasovke in koristni mikroorganizmi uničijo kali bolezni, ki so se morda obdržala na ovojnici semen.
  • Fermentacija je najlažji in najhitrejši način, da semena očistimo in pripravimo na shranjevanje.
  • Fermentirana semena so varna semena: semena, ki jih na shranjevanje pripravimo s fermentacijo, so varna tudi za medsebojno zamenjavo. Z njimi preprečimo širjenje okužb z vrta na vrt, kadar semena zamenjujemo med sabo.

Primer: fermentacija semen paradižnika

Paradižniki, katerih seme shranimo, morajo biti posajeni vsaj 150 m od drugih sort ali pa izolirani v kletki.

Kako zberemo seme: paradižnik prerežemo na polovico čez »ekvator«, ne »poldnevnik«. Seme stisnemo v čist kozarec za vlaganje. Dodamo toliko vode, da je razmerje mede semeni in vodo 1:2.

Kozarec za naslednjih nekaj dni postavimo na topel prostor. Dvakrat na dan pretresemo vsebino. Opozorilo: vonjave iz kozarca ne bodo lepe J

Ko bo plast plesni povsem prekrila vsebino, dodamo vodo do vrha kozarca. Plesen bo splavala na vrh kozarca, previdno jo odlijemo.

Postopek čiščenje ponavljamo, dokler ne bodo semena in voda v kozarcu povsem čista. Seme precedimo in osušimo s papirnatimi brisačami. Nato jih stresemo na peki papir, kjer se posušijo do konca. Med sušenjem jih 2 x na dan premešamo.

Ko so semena povsem suha, jih shranimo v nepredušno zaprti posodi v hladnem in suhem prostoru. Tako pripravljeno seme bo uporabno približno 4 leta.

Posted on by

Kako posadimo spomladi cvetoče čebulnice

Eno izmed najprijetnejših jesenskih opravil je sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Misel na speče lepotice, ki nam bodo oznanile prihod naslednje pomladi, nam bo polepšala prihajajoče sive mesece.

Najbolj znane čebulnice so tulipani in narcise, a je na razpolago še veliko več vrst in sort. Izbira je res velika. Da bodo res lepe, zdrave in bogato cvetoče, moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil:

Nakup: čebulice morajo biti velike in debele, ne smejo biti izsušene, poškodovane ali bolne.

Sajenje:

Kdaj? Najboljši čas za sajenje je zgodaj jeseni, do oktobra, ko je zemlja še topla in vlažna. Čebulčki in gomoljčki lahko tako še pred zimo razvijejo dober koreninski sistem. Delo opravimo na dan za cvet (setveni koledar po Marii Thun).

Kam? Sadimo jih v dobro odcedna, prepustna in raje bolj revna, kot prebogata tla. Tal za čebulnice nikoli ne bogatimo s hlevskim gnojem, pač pa raje s kompostom. Vsaki čebulici v jamico pred sajenjem dodamo pest Biooglja kompleks. Na ta način ji omogočimo hitrejše in boljše ukoreninjenje še pred nastopom mraza, popotnico hrane za naslednje leto in preprečimo okužbe s patogenimi organizmi v tleh.

Kako? S Ho-Mijem ali sadilnim klinom Izkopljemo sadilno jamico. Jamica naj bo dva- do trikrat globlja od debeline čebulice. Na dno jamice vsujemo pest Biooglja kompleks , ga narahlo potlačimo in rahlo zalijemo. Na to podlago postavimo čebulico tako, da ima vrh zgoraj, nastavke za korenine pa spodaj. Če ne moremo ugotoviti, kje ima kaj, jo položimo postrani. Nato čebulico zasujemo s prstjo in zalijemo. Pazimo, da pri sajenju čebulic ne poškodujemo. Najlepši vtis dosežemo, če posadimo vsaj 10 čebulic na kvadratni meter. Lepše je, če so posajene neenakomerno kot pa če so posajene na enakomerne razdalje, saj neenakomerna razporeditev deluje bolj naravno.

Nega po cvetenju: Po cvetenju pustimo, da listi sami ovenijo. Ne režemo jih in jih ne povezujemo. Čebulica po cvetenju s pomočjo listov krepi in zbira hranila za rast in novo cvetenje.

Izkopljemo ali ne? Nekatere čebulice je treba po tem, ko jim odmrejo listi pobrati iz tal in jeseni ponovno posaditi. Takšni je npr. večina tulipanov in za hladne zime prenežna Narcissus tazetta. Večino ostalih čebulnic pa lahko pustimo v tleh in jih ni treba izkopavati. V večje skupine jih lahko posadimo na s soncem obsijane travnate površine. Uporabimo žafrane in hrušice, ki se bodo nekaj letih razrastli v čudovite barvne preproge.

Pod grmovnice in drevesa posadimo mali in veliki zvonček, jarice, hrušice, morske čebulice in snežne modrice.

V lončke in korita za balkone in okenske police posadimo nizke narcise, tulipane, hijacinte, krokuse. Posadimo jih bolj na gosto, kot na grede (med seboj se lahko dotikajo). Uporabimo lahek substrat, raje bolj peščen in ne prebogat s hranili. Na dnu posode mora biti pesek za drenažo.

Ho-Mi: malo korejsko vrtno kopje. Koplje, osipava, puli in ščiti vaše sklepe.

Biooglje kompleks: zaščita pred boleznimi in zaloga hranil za čebulnice.

Posted on by

Čas za sajenje čebulnic

Na fotografiji: Tulipani Misstres in luk Violet Beauty se čudovito dopolnjujeta v zasaditvi v loncu.  Krasna kombinacija za spomladansko poživitev balkonov, teras,…

Sedaj je pravi čas, da gremo po spomladi cvetoče čebulnice k Jerneji Jošar v njeno vrtnarsko hišo Cvetlična. Vrtnarija je v bližini Supernove na Rudniku v Ljubljani, odprta pa je v ponedeljek, sredo, petek do 17. in soboto do 12. ure. Tukaj še navodila za pot: http://www.cvetlicna.si/CVET,,vrtnarska_hisa.htm

Kadarkoli grem v vrtnarski raj Cvetlična Jerneje Jošar, bodisi da ji pripeljem izdelke iz Gajinega vrta, ki jih prodaja v svoji vrtnariji (tudi Biooglje kompleks za dodatek pri sajenju čebulnic v 1, 5 ali 20-kilogramskem pakiranju lahko dobite pri njej!), ali pa se pri njej oglasim po sadike zelišč, rožic in zelenjave, me njen vrt dobesedno »požre«. Vsaka rožica, vsak kotiček pri njej je takšen, da bi človek v njem kar ostal in ostal …

Tudi letos je pripravila bogato ponudbo spomladi cvetočih čebulnic. Takole pravi: »Čebulice tulipanov, narcis, žafranov, mečkov, hrušic niso pakirane v paketke, tako kot ste navajeni, ampak si lahko sami izberete poljubno število in si zasadite čudovite kombinacije. Spomladi cvetoče čebulnice so nepogrešljivi dodatek okrasnih gred s trajnicami, ki premostijo čas, ko so grede še puste in se trajnice šele prebujajo. Sadimo jih lahko v cvetlične lonce, korita in z njimi tako popestrimo balkone, okenske police, kot tudi predele okoli hiše. Naj bo tudi vaša pomlad cvetoča in navdihujoča s pomočjo teh čudovitih znanilk pomladi.«

Čebulice lahko pri Jerneji kupite po kosih. Cena za čebulico se giblje od 0,35 do 0,40 €. Če je ne boste utegnili obiskati v kratkem, si lahko svoj izbor tudi rezervirate. Tukaj je njena spletna stran: http://www.cvetlicna.si/CVET,,okrasni_vrt,ponudba-cebulnic.htm

Vse, kar morate vedeti o sajenju čebulnic, najdete v članku Kako posadimo spomladi cvetoče čebulnice.

Biooglje kompleks za čebulnice – zaščita pred boleznimi in zaloga hranil.

Posted on by

Zakaj se paradižnikom zvijajo listki

Zvijanje listkov pri paradižnikih je zelo pogost pojav, ki lahko pri njihovih gojiteljih povzroči nemalo strahu, a največkrat ne pomeni nič posebnega. Če so rastline sicer videti zdrave, ni potrebe za preplah. Listki se lahko zvijajo zaradi vročine (da rastlina zmanjša izhlapevanje vode), nekatere vrste paradižnikov pa so že same po sebi nagnjene k zvijanju listkov. Huje je, kadar zvijanje povzročijo strupi, npr. herbicidi.

Zelo pogosta sta še naslednja dva vzroka:

1. Količina listja ni v sorazmerju s količino korenin (preveč listja, premalo korenin)ali
2. Virusna okužba

Za prvega je značilno zvijanje listov NAVZDOL, za drugega pa, da se zvijajo NAVZGOR.
Poglejmo vsak vzrok posebej.

1. Navzdol zviti listi pri paradižnikih se pojavijo, ko količina korenin ni zadostna, da bi prehranila in napojila vse liste. Rastlina zato liste zvije in tako zmanjša njihovo površino. Ko se koreninski sistem razvije in dohiti obseg listne mase, se bodo listki spet poravnali. Pojav nas opozarja, da imajo paradižnik premajhne lonce (če jih gojimo v loncih), da so sadike predolgo rasle v lončkih (na to moramo biti pozorni pri vzgoji ali nakupu sadik), ali da smo zemljo pretirano gnojili z gnojem (naravnim ali umetnim), ki vsebuje veliko dušika – le-ta pa pospešuje rast listov na račun ostalih delov rastline, in listna masa lahko prehiti razvoj korenin. Takšna rastlina je šibka, podvržena boleznim in lahek plen za škodljivce, pa tudi veliko težje bo obrodila sadeže oziroma plodove.

Rešitve za paradižnike z navzdol zvitimi listi:

  • domačo sadiko moramo čim prej presaditi na vrt;
  • takšnih sadik v vrtnarijah raje ne kupujmo (lahko so pregnojene ali pa preprosto prestare)
  • balkonske paradižnike presadimo v večje lonce (primerni so lonci z vsaj 30 cm premera)
  • pregnojeno zemljo “razgnojimo” s snovmi, ki ob svojem razpadanju porabljajo dušik (to so vse snovi z veliko ogljika) ali s homeopatskim pripravkom Calcium carbonicum.
21-chianti-rose-may-8
  • Na fotografiji: skoraj 50 cm visoke sadike paradižnika, ki so še vedno v svojih 15 cm lončkih, zaradi katerih je rast korenin zavrta. Listi so jih prehiteli, zato rastlina listke zvije, da vsaj malo izravna nesorazmerje.

2. Virusna okužba – navzgor zviti listki: 

Pri virusni okužbi se listki paradižnikov vihajo navzgor. Isti virus povzroča mozaično virusno okužbo pri kumarah, mozaično virusno okužbo pri paradižnikih in navzgor zavihane listke pri paradižnikih.

Simptomi:

  • listi so pisani, imajo rumene in svetlo zelene madeže
  • listi so deformirani; lahko so neobičajno dolgi in tanki, ali nakodrani in iznakaženi
  • plodovi imajo rumene madeže in rjave kroge
  • rastline so pritlikave, zavrte v rasti
  • Rešitve za navzgor zavihane listke paradižnikov:
  • uporabimo homeopatski pripravek Silicea in Ocimum canum (Basilikum)
  • Ker pa je zemlja tista, ki odloča, ali bo rastlina, ki zraste v njej, močna in zdrava ali šibka in bolna, ne smemo pozabiti nanjo, zato:
  • zemljo okrepimo z Bioogljem kompleks in/ali domačim kompostom;
  • zemljo razgnojimo, če je pregnojena;
  • izmerimo in če je potrebno, popravimo pH vrednost zemlje;
  • če je potrebno, dodamo kalij (Kalium muriaticum, gabez, bananini olupki), kalcij (Calcium carbonicum, posušene in zdrobljene jajčne lupine) in magnezij (Epsomska ali grenka sol). Kalij, kalcij in magnezij so ključni elementi za paradižnike.

Še en razlog za zvijanje paradižnikovih listkov je, ki pa ne pomeni nič slabega, ampak je dobro znamenje, saj pomeni, da se rastlina dobro počuti … Zvečer, ko gredo paradižniki spat, lepo zložijo in tudi nekoliko v tulce oblikujejo svoje listke. Pa ne zato, ker bi jim česarkoli manjkalo – tako se uredijo, da gredo lahko potem zadovoljni in umirjeni počivat.

Posted on by

Viri, s pomočjo katerih se boste naučili zdraviti rastline s homeopatijo

Uporaba homeopatskih pripravkov za krepitev in zdravljenje rastlin in zemlje se počasi, a vztrajno širi. Med njenimi uporabniki je veliko takšnih, ki so se s homeopatijo srečali zaradi zdravstvenih težav njih samih, članov njihove družine ali prijateljev. Tem je uporaba homeopatije za rastline najbližje. Ko se prvič srečajo s to idejo, se nanjo odzovejo povsem logično: Če pomaga človeku in živalim, zakaj neki ne bi tudi rastlinam?

Zanimivo je, da so rastline pri zdravljenju s homeopatijo dolgo časa ostajale zanemarjene. Kot da niso čisto zares žive … Pa seveda so, in tudi na homeopatsko zdravljenje se odzivajo, enako kot živali ali ljudje. Z zdravljenjem rastlin s homeopatijo so skeptiki izgubili enega od glavnih argumentov: da je homeopatsko zdravljenje učinkovito zgolj zaradi placebo učinka. To bi morda še držalo vodo, ko gre za človeka – a kako naj ta trditev obstane pri paradižniku? Bi se paradižnik lahko globoko zamislil ob pogledu na kanglico s homeopatskim pripravkom, stisnil zobe in si nato pozdravil pogubno pozno plesen z avtosugestijo?

Ne glede na to, ali se šele začenjate spoznavati s homeopatijo za rastline, ali pa ste jo že večkrat uporabili, je tukaj nekaj virov informacij o homeopatskih pripravkih, njihovih učinkih in namenu, ki vam bodo v pomoč:

  • knjiga Homeopatija za kmetijo in vrt, Vaikunthanath das Kaviraj. Knjiga je že prevedena v slovenščino; kupite jo lahko TUKAJ. Angleška e-verzija knjige je dostopna v PDF obliki, stane 7 €, naročite jo TUKAJ.
  • knjiga Homeopathy for plants, Christiane Maute. Ta knjiga je v primerjavi s Kavirajevo manj obsežna, ciljno in praktično usmerjena, a brez Kavirajeve širine in vpogleda v ozadje, filozofijo in miselnost homeopatije za rastline. Prevoda ni, berete jo lahko v angleščini ali nemščini. Če bi jo želeli imeti, pišite na gajin.vrt@gmail.com.
  • priročnik Homeopatija za rastline, Bojca Januš. Kratek praktičen vodnik po osnovah homeopatije za rastline, s pregledom najpogostejših bolezni, škodljivcev in drugih težav rastlin, ter najpogosteje uporabljenih pripravkov, njihovih posebnosti in namena oziroma načinov uporabe. Na spletu ga lahko pregledujete brezplačno, če želite prejeti natisnjenega, ga naročite TUKAJ.
  • spletna stran www.considera.org z več kot 900 praktičnimi in resničnimi izkušnjami uporabnikov homeopatije za rastline, ki jo je pripravil, sestavil in jo ureja Mark Moodie. S pomočjo preprostega iskalnika lahko v njeni Materii medici poiščete ustrezni pripravek za različne težave rastlin. Spletna stran je v angleščini, zato brez znanja tega jezika žal ne bo šlo. Še opomba: iskalni izraz mora biti napisan brezhibno – program približkov ne bo našel.
  • spletna stran www.gajin-vrt.com, na kateri v zavihku Homeopatija za zdravje rastlin – IZKUŠNJE najdete številne resnične izkušnje uporabnikov homeopatije za rastline. Nove izkušnje dodajam sproti, tako jih bo čedalje več. Objavljene so z dovoljenjem avtorjev (kopiranje in objavljanje teh besedil brez dovoljenja ni dovoljeno). Poleg izkušenj lahko na tej spletni strani ob posameznih pripravkih najdete tudi njihove opise ter za kaj se uporabljajo.

Posted on by

Uspešne kombinacije: Homeopatija + Kaolin + Epsom + Obogateno biooglje

Pri delu z zemljo in rastlinami me vodi rdeča nit: ne škodi, pomagaj. Ne “proti”, pač pa “za”. “Za” ravnovesje, krepitev, zdravje. Tako na primer ne uporabljamo homeopatskega pripravka Coccinella (pikapolonica) proti ušem, pač pa za krepitev drevesa, ki so ga napadle. Vitalno drevo z ušmi opravi samo. Strupi, ki pobijejo škodljivce, tako ali drugače poškodujejo tudi pacienta samega – in tako operacija uspe, pacient pa umre.

Homeopatske pripravke je mogoče z veliko uspeha kombinirati z drugimi metodami in pripravki. Pogoj seveda je, da imajo tudi slednji enako naravnanost: ne “proti”, pač pa “za”. Takšni zagotovo so Kaolin, Epsomska sol in Biooglje kompleks (z mikroorganizmi obogateno biooglje z dodatki: mikorizne glive, alge in glistina).

Homeopatija okrepi rastlino “od znotraj”, jo uravnovesi in ji povrne vitalnost, obogateno biooglje nahrani in oživi zemljo in preko nje rastline, ki v njej rastejo, Epsomska sol doda magnezij in žveplo rastlinam, ki brez njiju ne morejo (to najbolj velja za paprike, paradižnike in rožnice), Kaolin pa fizično zaščiti rastline in plodove pred žuželkami in ptiči, jih zaščiti pred vročinskimi šoki (tudi letos poleti je to zelo aktualno) in okrepi njihovo tkivo. Z kombiniranjem kompatibilnih metod imamo v ognju več žezel hkrati in uspeh bo zato lažje dosegljiv.

Poglejmo nekaj primerov učinkovitih kombinacij:

  • Uši na sadnem drevju: Kaolin + Coccinella D6
    Z raztopino Kaolina poškropimo sadno drevje, listje, veje in plodove z vseh strani. Škropimo 1 x tedensko, vsaj 4 tedne zapovrstjo. Prevleko obnavljamo po potrebi (po močnejših plohah in nalivih). S pripravkom Coccinella zalijemo sadno drevje 1 x. Doziranje za 1 drevo: 8 globul na 10 l vode. Pripravek pripravimo v skladu z navodili za pripravo homeopatskih pripravkov. Drevo s pripravkom zalijemo. Tako bo zaščiteno celo; če bi ga škropili, tega ne bi dosegli.
  • Bolezni paradižnikov: Carbo vegetabilis/Natrium sulphuricum + Biooglje + Epsom
    Boleznim podležejo rastline, ki so tako ali drugače oslabljene. Do oslabitve lahko pride zaradi zastrupljenosti (pesticidi in drugi -cidi, in različni okoljski strupi), podhranjenosti (zaradi pomanjkanja hranil ali enostranskega pretiranega zalaganja z določenimi hranili, npr. z umetnimi gnojili), poškodb ali hujših pretresov (vreme ipd). Pri rastlinah, npr. pri paradižnikih, se zato težav lotimo celostno: 1. obogatimo tla z Bioogljem kompleks in tako okrepimo imunski sistem rastline; 2. okrepimo rastlino s homeopatskim pripravkom za določeno težavo (pri paradižnikovih plesnih sta to pripravka Natrium sulphuricum ali Carbo vegetabilis). 3. Po potrebi dodamo ključna hranila: v primeru porumenelosti listov uporabimo Epsomsko sol (2 žlički na 1/2 l vode na rastlino).
  • Kodravost pri breskvi: Thuja (C30 oziroma C200) + Silicea + Epsomska sol
    Kodravost listov pri breskvah je trdovratna bolezen, ki se običajno ponavlja iz leta v leto in postopoma oslabi drevo do te mere, da propade. Poškodovani so listi, lahko pa tudi plodovi. Bolezen je lahko prepoznati: mladi listki na breskvi se začnejo kodrati, obarvajo se rdeče, sčasoma porjavijo in propadejo. Okuženo drevo bolne liste odvrže, poženejo novi, a proces oslabi drevo, zato je tudi rodnost manjša. Glivična okužba prezimi in bolezen se ponovi naslednje leto. Bolno drevo začnemo zdraviti takoj, ko bolezen opazimo. Homeopatski pripravek dodamo ponovno v jeseni, ko drevo odvrže liste (a preden zemlja zamrzne) ali zgodaj spomladi, še preden drevo nastavi prve popke. Za kodravost uporabimo Thujo C30, če ocenimo, da je učinek preslab, uporabimo višjo potenco C200. Po zdravljenju 1 x dodamo Siliceo C200, da rastlino vzpodbudimo k tvorbi rastlinskega tkiva. Pri drevesu z orumenelimi listi z zelenimi žilami uporabimo še Epsomsko sol. Smiselno je dodati tudi 0,25 do 0,5 kg Biooglja kompleks/drevo, da oživimo in obogatimo tla ter posredno okrepimo drevo.
Biooglje kompleks: za zdravo, živo in močno zemljo
Epsomska sol: magnezijev sulfat za zdravo rast paradižnikov, paprik in vrtnic
Thuja: homeopatski pripravek za kodravost breskev
Posted on by

Bolezni, škodljivci in druge težave paradižnikov

Letos so družabna omrežja polna paradižnikov. Najverjetneje iz dveh razlogov: paradižniki so zelo pogosti prebivalci naših vrtov in letos imajo (kot običajno) spet veliko težav.

Paradižniki so relativno preprosti, ko gre za reševanje njihovih težav, a hkrati težavni, ker so njihove težave pogosto zelo uničujoče.

Poglejmo nekaj najbolj običajnih bolezni, škodljivcev in drugih težav paradižnikov in rešitev zanje.

Avtor fotografije: Thomas Quine

ZELENA SMRDLJIVKA

zelena smrdljivka je vrsta stenice. Trup je ščitaste oblike, travnato zelen, odrasla smrdljivka je dolga dober cm. Odrasle žuželke z rilčkom predrejo kožo paradižnika in skozi vbod vbrizgajo encime, ki utekočinijo paradižnikovo meso. Tekočino nato popijejo. Na mestih vboda je paradižnik razbarvan, otrdel in neokusen. Plodovi, ki so jih napadle zelene stenice, so užitni, a veliko manj kakovostni, okusni in obstojni.

KAJ POMAGA:
njihovi naravni sovražniki so mravlje, pikapolonice in parazitske ose (lotijo se jajčec); da bi jih privabili, na vrt posadimo sončnice in žametnica
homeopatski pripravek  Cantharis
škropljenje rastlin z raztopino kaolina (1 do 6 % raztopina), ki hkrati izboljša elastičnost celične stene rastlinskega tkiva; kaolin ustreza merilom, ki veljajo za ekološko pridelavo
hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)
ročno pobiranje žuželk, nimf in njihovih jajčec (jajčeca so pritrjena na spodnji strani listov). Najlažje to opravimo zgodaj zjutraj, ko so še otrple in težje pobegnejo; ali pa jih preprosto posesamo z baterijskim ročnim sesalcem.

Bolhači

Pomanjkanje magnezija

  • velja tudi za paprike! Obe rastlini sta močna porabnika magnezija; brez zadostnih količin Mg ne bosta uspešni.
  • listi rastline (sadike) izgubijo zeleno barvo, obarvani so rumeno
  • listne žile ostanejo zelene najdlje časa
  • najprej se razbarvajo spodnji listi, lahko tudi odpadejo, nato se razbarvanje širi po rastlini navzgor po sadiki
  • spodnji listi odpadejo, rastlina zastane v rasti, lahko propade
  • KAJ POMAGA:
  • Epsomska sol (grenka sol, magnezijev sulfat)
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

 Listna pegavost (Septoria lycopersici)

  • prizadeti so listi, stebla, peclji, cvetni lističi
  • opazimo majhne listne pege (premer manj kot 3 mm)
  • pege imajo temen rob, s svetlejšim ali sivim centrom
  • 8 dni po tem, ko se pega pojavi, se v njenem središču pojavi črna pika
  • bolezen napade najpogosteje ob visoki vlagi in pri temperaturah 20 do 25 °C
  • KAJ POMAGA:
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • homeopatski pripravek Rhus toxicodendron
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Zgodnja plesen (Alternaria solani)

  • prizadeti so listi, stebla in plodovi
  • črne usnjate pege na plodovih se najprej pojavijo pri pecljih
  • temne pege na listih so nepravilnih oblik, pogosto so obkrožene z rumeno obarvanim tkivom
  • vdrte temne okrogle lezije na steblih, v njihovi notranjosti lahko opazimo koncentrične kroge
  • bolezen se pojavi v toplem in vlažnem vremenu, zelo pogosta je konec poletja, lahko pa že zelo veliko prej
  • KAJ POMAGA:
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • homeopatski pripravek Natrium sulphuricum
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Bakterijska pegavost (Xanthomonas campestris pv. vesicatoria)

  • listi imajo majhne (1 mm) črne pege, z rumenim ali svetlo zelenim robom
  • zeleni in rdeči plodovi imajo velike hrapave temne pege (4 do 5 mm)
  • bolezen se pojavi v toplem vremenu s temperaturami med 24 in 30 °C
  • KAJ POMAGA:
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • homeopatski pripravek Silicea, Ocimum canum (Basilikum)
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Pozna plesen (Phytophthora infestans)

  • na listih se pojavijo neenakomerne z vodo napolnjene lezije, ki se nato obarvajo najprej olivno zeleno, nato rjavo
  • listi, stebla in cvetni lističi postanejo rjavi in zgrbančeni
  • na plodovih nastanejo okrogle olivno obarvane pege, ki lahko prekrijejo cel plod
  • v vlažnem vremenu prizadeto tkivo prekrije bel micelij
  • bolezen se zelo hitro razširi v hladnem vlažnem vremenu
  • KAJ POMAGA:
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • uporabimo homeopatski pripravek Carbo vegetabilis
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Verticilijska uvelost paradižnikov (Verticillium albo-atrum, Verticillium dahlia)

  • lezije z rumenim robom na listih, običajno z rjavim osrednjim delom
  • listi so rumeni in zgrbančeni (posušeni), pogosto samo na eni strani
  • simptomi se najprej pojavijo na spodnjih listih, sčasoma po vsej rastlini
  • vzdolžno prerezano steblo blizu vznožja rastline vidimo zeleno sredico in rumeno rjave listne žile
  • bolezen se pojavi pri temperaturah med 20 in 24 °C
  • KAJ POMAGA:
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • uporabimo homeopatski pripravek Silicea in Ocimum canum (Basilikum)
  • bolezen ostane v tleh, zato je nujno kolobarjenje
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Virusna okužba

  • listi so pisani, imajo rumene in svetlo zelene madeže
  • listi so deformirani; lahko so neobičajno dolgi in tanki, ali nakodrani in iznakaženi
  • plodovi imajo rumene madeže in rjave kroge
  • rastline so pritlikave, zavrte v rasti
  • KAJ POMAGA:
  • uporabimo homeopatski pripravek Silicea in Ocimum canum (Basilikum)
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Anthrahnoza (Colletotrichum coccodes)

  • okužba je značilna samo za zrele in prezrele paradižnike (enako velja tudi za paprike!)
  • na plodovih se pojavijo mehka, okrogla, vrta področja
  • sčasoma središče teh področij počrni
  • na površju se pojavijo roza spore z vlago
  • listi in stebla so neprizadeta
  • KAJ POMAGA:
  • uporabimo homeopatski pripravek Silicea in Ocimum canum (Basilikum)
  • odstranimo obolelo listje (do 1/3 vsega listja) in plodove, pazimo na higieno, okuženo tkivo varno odstranimo z vrta, ne sodi na kompostni kup
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)

Gniloba paradižnika (na muhi)

  • prizadeti so samo plodovi
  • plod se pri muhi zmehča in potemni, nato začne gniti
  • plod se zaradi gnilobe ne more povsem razviti
  • pogosto se pojavi, kadar je rastlina neenakomerna oskrbovana z vodo (enkrat preveč, drugič premalo)
  • značilno za pomanjkanje kalcija (oziroma preobilje dušika) v tleh
  • KAJ POMAGA:
  • uporabimo homeopatski pripravek Calcarea muriatica
  • hranilo za krepitev imunskega sistema rastlin (Biooglje kompleks)
Posted on by

Vzgoja sadik, ki ne marajo presajanja: Sajenje v vrečke

Vrečke za vzgojo sadik so vrečke, v katerih vzgojimo sadike. Sešite so iz odporne in zračne tkanine, ki v tleh sčasoma razpade (ne iz plastike!). Prav zračnost tkanine jih postavi visoko nad plastične lončke in posode.

1. Ključna prednost: KORENINE SE V VREČKAH ZA VZGOJO SADIK NE PREPLETEJO V GNEZDO

Blago omogoča dobro odcednost in zračnost. Prav zaradi zračnosti so tekstilne vrečke za sadike boljše od plastičnih posod. V slednjih se namreč pogosto zgodi, da rastlina preraste posodo: ko korenine dosežejo obod posode, je to za rastlino znak, da mora pospešiti rast, in korenine začnejo rasti v krogih. Posledica tega so prepletene, v krogih zrasle korenine, s katerimi se rastlina težko prehranjuje, sčasoma pa propade. Tudi po presaditvi na vrt ima takšna rastlina več težav, saj traja precej časa, da se gnezdo prepletenih korenin razplete.

V vrečki za vzgojo sadik se kaj takega ne more zgoditi. Ko korenine dosežejo steno vrečke, rastlina zaradi stika s kisikom, ki prodira skozi tkanino, zaustavi njihovo rast, iz osnove pa požene nove veje korenin. Gre za t.im. »zračno obrezovanje«, s pomočjo katerega znova in znova spodbudimo nastanek novih in zdravih korenin, s katerimi se lahko rastlina uspešno prehranjuje. Presaditev na vrt bo veliko manj težavna, rastlina pa zato bolj uspešna in brez zaostanka v rasti.

2. Ključna prednost: OLAJŠANJE ZA RASTLINE, KI TEŽJE PRENAŠAJO PRESAJANJE

Rastline, ki težje prenesejo presajanje (npr. buče, cukete, fižol, grah, bamija) so za gojenje v vrečkah še posebej hvaležne.

Ko pride čas, da jih presadimo na vrt, jih v tla posadimo kar skupaj z vrečko. Sadika šoka ob presajanju ne bo občutila, hitreje se bo navadila na novo okolje, in zaradi zmanjšanega stresa bo tudi za bolezni in škodljivce manj dovzetna. Vrečka se bo sčasoma povsem razgradila, rastlina pa jo bo prerasla.

P.S. Fižol je na mraz občutljiv, zato ga zunaj ne smemo posejati prehitro (običajno ga na vrtu sadimo po 10. oz. 15. maju). Pomagamo si lahko tako, da ga vzgojimo v t.im. gnezdih (po 5 do 8 semen posadimo v substrat v vrečkah za sajenje) in po 15. maju na vrt prestavimo že pognale sadike. Na ta način se izognemo poškodbam zaradi mraza in hkrati skrajšamo pot do pridelka.

Vrečka za vzgojo sadik, napolnjena s substratom in namočeni gomolji zlatice (ranunculus).

 Vrečke s posajenimi semeni oz. gomolji namočim v vodo, odcedim in postavim v košaro.
Na toplem bodo počakale do maja, ko bodo lahko odpotovale na vrt,