Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by

Breskovo kodravost začnemo zdraviti tik pred brstenjem

Škodljivci in bolezni, ki prezimijo: Breskova kodravost

Letošnja zima je s snegom zelo uborna, pa tudi temperature so le redko pod ničlo. Zelo verjetno bo zato veliko škodljivcev in bolezenskih klic, ki so sposobne prezimiti, preživelo zimo. Po toči zvoniti nima posebnega smisla, zato se je dobro pravočasno lotiti zbiranja znanja in opraviti vse potrebno, ko pride čas za to.

Ob južni steni hiše se je sama zasejala breskev – zrasla je iz zavržene breskove koščice. Drevesce je lepo, obliko in višino sem popravila z obrezovanjem. Ugaja mu južna in zatišna lega. Žal pa se tudi to drevo ni moglo izogniti okužbi z breskovo kodravostjo, zahrbtno in trdovratno boleznijo, za katero baje ni pravega zdravila. Pa seveda je, če vprašate homeopata za rastline :).

Kodravost opazimo zgodaj spomladi, na mladih listkih. Postanejo zabuhli, zgrbančeni, polni rdečkastih tvorb. S takšnimi listi drevo seveda ne more normalno funkcionirati, zato jih odvrže in namesto njih poženejo novi. To drevo precej izčrpa in pridelek sadja bo zagotovo manjši, če ga sploh bo kaj. Pri dolgotrajni obolelosti so lahko poškodovani tudi plodovi, drevo, ki ne more normalno dihati, pa sčasoma propade. Gliva Taphrina deformans, ki je vzrok za obolelost, prezimi v drevesu.

Obolelo drevo potrebuje hranila, s pomočjo katerih si lahko opomore in zdravila, ki mu pomagajo, da se upre bolezenskim klicam. Za dohranjevanje dreves uporabljam Biooglje kompleks (biooglje z dodanimi mikroorganizmi, glistino, algami in mikoriznimi glivami) in uležan konjski gnoj, za zdravljenje pa homeopatske pripravke.

Kodravost breskev je trdovratna bolezen, ki se je moramo lotiti v začetku leta, še preden se razvijejo prvi listki. Drevo poškropimo s homeopatskim pripravkom v času napenjanja brstov, pred brstenjem in olistanjem. Primerni so naslednji pripravki: Natrium sulphuricum C30, Thuja C30 ali Thuja C200. Začnemo s prvim, v skladu z navodili. Počakamo in opazujemo drevo. Če se bolezen pojavi kljub zdravljenju, odstranimo bolne listke. Ne odlašamo in uporabimo naslednji homeopatski pripravek (Thuja C30). Počakamo in opazujemo. Če tudi ta ne pomaga (dovolj), uporabimo še zadnjega, Thuja C200. Presledki med posameznimi pripravki naj bodo vsaj teden do 10 dni. Vse bolne listke takoj odstranimo z drevesa in jih sežgemo. Pri delu pazimo, da z rokami ne prenašamo okužbe na druge dele drevesa. Ob koncu zdravljenja drevesu privoščimo odmerek homeopatskega pripravka Silicea C200, da vzpodbudimo nastanek novega rastlinskega tkiva. Uporabimo lahko tudi Kaolin: ta krepi rastlinsko tkivo in na okolje deluje bazično, ker je mineral.

Kodravost je kot vsaka bolezen ali napad škodljivca pogosto znak za to, da je rastlina podhranjena. Bolno drevo moramo oskrbeti s hranili. Ker ne verjamem v umetne dodatke, pač pa le v naravne, po možnosti tudi ekološke, uporabim staran živalski gnoj in obogateno biooglje. Tudi Epsomska sol je primeren dodatek za drevesa, še zlasti, če opazimo razbarvanje listov (bledi liste z zelenimi žilami). Pred cvetenjem drevo zalijemo z vedrom vode, v katerem smo raztopili skodelico (2 dl) Epsomske soli.

In kako kaže moji breskvi? V jeseni je bila kljub bolezni in zdravljenju lepo olistana, pa tudi obrodila je cel kup lepih, zdravih in velikih plodov odličnega okusa. Ob letošnjem koncu zime oziroma na začetku pomladi bo dobila nov odmerek homeopatskih pripravkov, saj je kodravost tako trdovratna bolezen, da zagotovo ni še povsem premagana. Močno upam, da nama bo uspelo.

Posted on by

Fige ne rastejo samo na Primorskem

Sladek in sočen figin sadež nas spomni na morje, počitnice, na vroče in dolge poletne dni. Drevo figo si najlažje predstavljamo na Primorskem, kjer raste v topli klimi in rdeči zemlji. Vendar pa figa (lat. Ficus carica), listopadno drevo z velikimi dekorativnimi listi, uspešno raste in rodi tudi v hladnejših področjih. Med potepanji po Sloveniji sem videla veliko močnih in starih figovih dreves v Halozah, mlajša drevesa pa celo na Gorenjskem.

Obstaja več vrst fig. Na hladne razmere je menda najbolj odporna Renska figa. Moja figa raste na južnem delu parcele, v zavetju ob nadstrešku. Posadila sem jo pred-pred-lani. Ker je ena od mladik fige, ki je rasla na Gorenjskem, je na hladno klimo navajena že od mladih “nog”. Okolje ji ustreza, iz ene same palice je v zadnjih letih nastal razvejan grm. Uspešno raste in v naslednjih dneh (ko bo dan za plod), jo bom krepko obrezala in odstranila mladike.

Figa rodi konec poletja in zgodaj jeseni. Prenese temperature do – 16°C, za kratek čas pa celo do – 20°C. Sadimo jo marca ali aprila. Izbrana lega je zelo pomembna: izberemo sončen in zaveten prostor na jugu ali zahodu parcele. Posadimo jo lahko tudi v velik lonec, ki ga postavimo na sončno teraso ali balkon. Nujna je drenaža! Najbolj uspeva v globoki, odcedni, humusni zemlji. Kot drugo sadno drevje jo pognojimo z uležanim hlevskim gnojem.

Figo razmnožujemo s potaknjenci. Ker je figa zelo “plodno” drevo tudi kar se tiče rasti mladik, nam jih ne bo manjkalo. Odvečno mladiko, ki je zrasla ob matičnem drevesu, preprosto izpulimo in vkopljemo na enak način, kot sicer sadimo mlada drevesa.

Obrezovanje fige: figo je treba redno obrezovati, saj bomo sicer namesto drevesa kmalu imeli visoko in obsežno grmovnico, na katerem pa plodov ne bo toliko, kot bi jih bilo ob rednem obrezovanju. Roke zaščitimo z rokavicami, ker se iz ran izceja bel sok, ki na kožo deluje dražeče.

Prvič figo obrežemo ob sajenju. Veje ji porežemo približno za polovico. Tako spodbudimo boljše ukoreninjenje, tvorbo novih vej in bolj gosto krošnjo ter posledično kasneje večji pridelek. Ob naslednjem obrezovanju (prvo leto po posaditvi) izberemo 4 do 6 vej, na katerih se bodo razvijale fige, ostale pa odstranimo.

Kasneje vsako leto (februarja ali marca) odstranimo vse veje, ki izraščajo iz osnove (torej ne iz izbranih vej), na izbranih vejah pa vse tiste veje, ki izraščajo pod ostrim kotom (manj kot 45°). Na ta način ohranjamo zračnost krošnje in zagotavljamo večji pridelek. Glavne veje obrežemo tako, da jih skrajšamo za 1/3 ali ¼ dolžine.

P.S. Ker figa raste hitro in ima zelo lepe, bleščeče zelene in velike liste, mi je všeč tudi kot okrasno obrobno drevo, ki je lepo tudi na robu parcele, namesto žive meje. Ko boste imeli prvo figo doma, vam mladik za živo mejo ne bo nikoli več zmanjkalo – zase ali za prijatelje.

Posted on by

Zaledeneli lončki za svečke

Z Epsomsko soljo, steklenimi lončki za vlaganje in čajnimi lučkami lahko pričaramo zimsko pravljico tudi kadar ni snega, temperature pa so nad lediščem.

Izdelava lončkov za svečke je zelo preprosta, vzame nam samo nekaj minut časa.

Potrebujemo:

  • Epsomsko sol
  • steklen lonček za vlaganje
  • čajno lučko
  • lepilo v stiku

Navodila:

  • na krožnik stresemo kupček Epsomske soli
  • lonček premažemo z lepilom. Lahko vsega, lahko samo določene predele.
  • lonček pomakamo v Epsomsko sol, da se oprime z lepilom premazanih površin.
  • počakamo, da se lepilo posuši.
  • v lonček postavimo svečko in jo prižgemo.
bsh

Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta, decembra 2019.

Posted on by

Priprava semen za večjo kalivost: Stratifikacija semen

Obstaja veliko načinov, kako povečati odstotek kalivosti semen, kako jih okrepiti in zaščititi pred boleznimi. Pomagamo si lahko z namakanjem v različnih čajih, v raztopini QR Zeliščnega aktivatorja ali v z vodo pomešanem Biooglju kompleks. Za sedanje zimsko obdobje je zanimiva metoda stratifikacije semen.

Stratifikacija semen je postopek, s katerim simuliramo takšne pogoje, kot jih je seme navajeno v naravnem okolju in so zanj najbolj optimalni, da uspešno skali. S stratifikacijo simuliramo hladno in vlažno zimsko obdobje, ki seme pripravi na za kaljenje ugodne spomladanske pogoje. Stratifikacijo uporabljamo za pripravo semen dreves, grmov in trajnic (jaz ga bom vsekakor za seme japonskega šipka, ki sem ga prinesla iz Rotterdama). Seme mora biti na hladnem (temperatura od 1 do 3 °C) za obdobje enega do treh mesecev.

Stratifikacija koristi predvsem trajnicam. Ugodno vpliva na kalivost ostrožnikov in vijolic, tudi v primeru, ko sadike nato gojimo v zaprtih prostorih. Odstotek kalivosti bo s stratifikacijo večji. Enako velja za seme solate, ki postane neaktivno pri visokih temperaturah, pa tudi za semena dreves, npr. za orehe in jablane. Semena dreves in grmovnic, ki prezimijo zunaj, na prostem, nujno potrebujejo neko obliko stratifikacije. Enako velja za trajna zelišča, pa tudi za mak. Zanimivo pa je, da semen rabarbare in jagod ni potrebno stratificirati, saj postopek ne poveča odstotka kalivosti njihovih semen.

Seme najlažje shranimo v hladilniku, v posodi, napolnjeni z vlažno zmesjo zemlje za sajenje. V zimskih mesecih ga lahko shranimo zunaj, spravljenega v zaprti plastični vreči ali v koritu, zaščitenem s pregrinjalom, tudi tukaj v mešanici zemlje za sajenje.

Zemlja mora biti med postopkom stratifikacije rahlo vlažna, posoda ali vrečka pa ne povsem zaprta, da se ne razvije plesen. Vsebino redno pregledujemo, da preprečimo razvoj plesni.

Uporabimo mešanico zemlje za sajenje 1:3 (npr. 1 del Komposta z bioogljem za sadike in 3 dele presejane vrtne zemlje). Korita s posejanimi semeni dobro zaščitimo pred izgubo vlage in prenizkimi temperaturami tako, da jih zavijemo v vreče in zaščitimo s koruznico, slamo ali starimi odejami. Shranimo jih zunaj, a v zavetno lego, stran od prepiha, vetra in direktnega sonca. Korita in lonce s semeni, ki jih stratificiramo, postavimo zunaj v decembru ali januarju, in jih tam pustimo vse do zgodnje pomladi. Vsake toliko preverimo, da se zemlja ni osušila – biti mora vlažna, a ne mokra.

Seme, ki ga stratificiramo zunaj, je lahek plen miši in ptičev, lahko nam zgnije ali propade zaradi plesni (daleč od oči je daleč od srca – zlahka se nam zgodi, da pozabimo nanj). S tega stališča je veliko bolj varno stratificiranje semen v hladilniku. Seme damo v zmes zemlje in komposta, v odprto ali preluknjano vrečko ali v plastično posodico, ki ni povsem tesno zaprta.

Če se nam ne da ukvarjati s tem postopkom, bo za večino semen dovolj dobro že to, da vrečko s semeni pred sejanjem za nekaj tednov shranimo v hladilniku na temperaturi od 1 do 3 °C. Izjema je seme fižola: slednje pred sejanjem shranimo v zamrzovalnik za 24 do 48 ur. Pa ne zgolj zaradi stratifikacije, pač pa tudi zato, da uničimo škodljivce, ki bi jih lahko z okuženim semenskim materialom prenesli na naš vrt.

Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta, decembra 2019.

Posted on by

Kako ohranimo božično zvezdo

Božična zvezda izvira iz Mehike. Cveti decembra in januarja. V nasprotju s splošnim prepričanjem, za božično zvezdo ni težko skrbeti in jo ohraniti za naslednje leto.

Poleg rdeče imamo tudi roza, oranžne, bež in bele božične zvezde. Zelo priljubljena pa ni le pri nas, tudi v tujini jo imajo radi: Italijani jo imenujejo Stella di natale, Nemci pa Weihnachtsstern.

Da nam bo še dolgo v veselje, moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil:

NAKUP
Če želimo božično zvezdo ohraniti, moramo biti pazljivi že pri nakupu. Božične zvezde lahko konec leta kupimo skoraj na vsakem koraku; trgovine in cvetličarne so jih polne. Da bi premamili kupce, jih pogosto postavijo na prostor blizu vrat. A pozor – ta lega je za božično zvezdo pogubna. Mrzel zrak, ki vsakih nekaj sekund vdre skozi vrata, poškoduje na mraz občutljivo božično zvezdo. Ne kupujmo rastlin, ki jih prodajajo v hladnih vrtnih centrih ali na tržnici na prostem. Izpostavljenost prepihu in temperature, nižje od 12°C, naredijo nepopravljivo škodo. Vaša nova božična zvezda bo kmalu po tem, ko jo boste prinesli domov, odvrgla liste.

Pri prenašanju jo dobro zavijmo v papir, doma pa jo še nekaj časa pustimo zavito v hladnejšem prostoru. Tako vsaj malo omilimo temperaturni šok, ki ga rastline doživijo pri nakupu v zimskih mesecih.

Zdravo božično zvezdo prepoznamo po nedotaknjenih in čvrstih cvetovih – to so majhni rumeni cvetki na vrhu poganjka, ki jih obdajajo obarvani ovršni listi. Izberemo rastlino, pri kateri so cvetovi še zaprti.

Pred nakupom preverimo zemljo, v kateri je posajena božična zvezda. Ne sme biti niti namočena niti popolnoma suha. Oboje lahko pomeni, da zanjo niso ustrezno skrbeli in zato ne bo zdržala dolgo časa.

ZALIVANJE
Božične zvezde ne marajo veliko vode. Koreninski sistem ne sme biti namočen, pa tudi ne presušen. Pretirano zalivanje vodi v zastajanje vode, kar povzroči gnitje korenin in uničenje rastline. Preden jo ponovno zalijemo, počakamo, da se prst nekoliko posuši. Enkrat tedensko nalijemo vodo v podstavek ali okrasni zunanji lonček. Ko si rastlina vzame toliko vode, kot je potrebuje, odvečno odlijemo. Zalivamo jo z vodo, ogreto na sobno temperaturo.

DIAGNOZA
Največ nam o stanju božične zvezde povedo njeni listi. Če začnejo rumeneti ali odpadati, jo najverjetneje ne zalivamo prav.
Težava – Vzrok
1. Listi odpadejo brez venenja  – Prenizka temperatura, temperaturni šok
2. Listi venejo in odpadajo – Prepogosto zalivanje ali suša
3. Socvetja odpadajo, listni robovi rumenijo – Suh zrak, pretoplo

PRAVILNA TEMPERATURA
Božične zvezde potrebujejo ustrezno toploto in svetlobo. Lahko jo postavimo blizu radiatorja, nikakor pa ne na prepih (torej ne blizu peči ali kamina, vrat in oken, ki jih odpiramo ali na prepišni hodnik).

Najbolje se počuti na okenski polici z veliko naravne svetlobe, pod pogojem, da ostaja okno vedno zaprto. Primerna temperatura je od 15 do 20°C.



NEGA PO BOŽIČU
Da bi jo ohranili za naslednje leto, jo aprila porežemo na višino 10 cm in postavimo v hladnejši prostor (13° C). Prst mora biti skoraj suha. Maja jo presadimo. Zemlji dodamo Kompost za presajanje UNI z bioogljem v razmerju 3:1. Čez poletje naj raste v svetlem prostoru. Začnemo jo redno zalivati. Ko se pojavijo mladi poganjki, pustimo le nekaj močnejših, ostale odstranimo. Iz potaknjencev lahko vzgojimo nove rastline. Vršičke krajšamo, da bodo rastline lepše in bolj košate.

V drugi polovici oktobra ali v začetku novembra jo začnemo siliti k cvetenju. Da bo zacvetela, potrebuje poseben ritem: 10 ur svetlobe, ki jim sledi 14 ur popolne teme. Zvečer jo pokrijemo s črno plastično vrečko, ki jo naslednje jutro odstranimo. Pokrivamo jo 8 tednov.

Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta, decembra 2019.

Posted on by

Hišica iz medenjakov

Narediti hišico iz medenjakov (angl. Gingerbread house) je dvojni užitek, a le, če sta vam peka piškotov in krašenje v veselje, in če ste prepričani, da bodo tisti, ki ste jim hišico namenili, znali ceniti vaš trud. Še en pogoj mora biti izpolnjen, da bo “projekt hišica” uspešen: izdelave se moramo lotiti na dan, ko imamo dovolj časa, ko se nikamor ne mudi. Ko je izdelana, se mora še dobro posušiti (najbolje čez noč).

Potrebujemo:

1. Šablone za dele hišice

Izrežemo jih iz kartona:

  • 2 stranici (širina 8, višina 7 cm, z dvema oknoma),
  • sprednji in zadnji del (sprednji z vrati in lino, zadnji samo z lino, širina 8 cm, višina do naklona: 7 cm, višina v konici: 11 cm),
  • 2 dela strehe (mere: 10 x 7 cm)

2. Testo za medenjake

  • 500 g moke
  • 150 g masla (mehko, sobna temperatura)
  • 2 jajci
  • 80 g sladkorja
  • 1 vrečka vanilin sladkorja
  • 1 žlica mletega cimeta
  • 1/2 vrečke pecilnega praška
  • 150 g medu

3. Beljakov sneg

  • 2 beljaka
  • 250 g sladkorja v prahu
  • 25 ml limoninega soka

4. Karamel

  • 250 g sladkorja v prahu

Navodila za medenjake:

V večji skledi presejemo moko, pecilni prašek, vanilin sladkor in cimet. V drugi skledi penasto umešamo maslo. Maslu postopoma primešamo sladkor, 2 jajci, nazadnje še med. Mokrim sestavinam po žlicah postopoma primešamo suhe in mešamo, dokler ne postane testo enotno. Kepo testa zavijemo v folijo in ga za vsaj 30 minut shranimo v hladilnik.

Na pomokani površini zvaljamo testo 1/2 cm na debelo. Izrežemo vse dele hišice (vse po 2 x), nato pa še 1 podlago (šablona za izrezovanje podlage za hišico je desertni krožnik s premerom 18 cm). Iz ostanka testa izrežemo piškote različnih oblik, s katerimi bomo okrasili hišico, ali pa jih ponudili posebej.

Medenjake pečemo na pekaču obloženem s peki papirjem, v pečici ogreti na 180 °C, cca 15 minut.

Pečene medenjake ohladimo.

V vmesnem času pripravimo beljakov sneg za okraševanje hišice: stepemo trd sneg iz 2 beljakov. Trdemu snegu postopoma dodamo 250 g sladkorja v prahu. Ko imamo sneg tako trd, da ne pada več z metlice, mu primešamo še 50 ml limoninega soka.

Pripravimo karamel za lepljenje hišice: v ponvi počasi stopimo 250 g sladkorja v prahu. Med topljenjem karamel mešamo, da se sladkor ne prežge.

Lotimo se lepljenja delov hišice. Robove delov hišice pomakamo v karamel. Če se med delom karamel preveč ohladi, ga ponovno segrejemo na štedilniku. S karamelom na podlago prilepimo tudi piškote v obliki dreves, smrečic, zajčke, ptičke in druge oblikovane medenjake.

Hišico do konca okrasimo: na streho in na tla okoli hišice nabrizgamo beljakov sneg. Hišico okrasimo z bomboni. Čez noč jo shranimo v hladen prostor, da se lahko do konca posuši.

Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta, decembra 2019.

Posted on by — 1 Comment

Globoko zastrt vrt po metodi Ruth Stout, 1. del

Ruth Stout, rojena leta 1884 v ZDA, je že pred sto leti, leta 1920, je ugotovila, da lahko vsa običajna vrtna dela (prekopavanje, pletje, zalivanje, okopavanje ipd.) nadomesti preprosto tako, da vrt zastre z dovolj debelo plastjo sena.

O tem je najprej napisala članek, kasneje pa še knjige No-Work Garden Book, Gardening Without Work, I’ve Always Done It My Way, in How to Have a Green Thumb Without an Aching Back. Največja prednost njenih del je v tem, da je vedno pisala zgolj iz lastnih izkušenj in da je vse ideje, metode in ugotovitve najprej temeljito preizkusila v praksi.

Njena metoda je zelo preprosta: vrt je ves čas prekrit z 20 do 25 cm debelo plastjo sena. Delujemo po metodi »Zakon najmanjšega napora«, po kateri dovoljujemo naravi, da večino dela opravi namesto nas sama, mi pa se nehamo po nepotrebnem vmešavati.

Prednosti metode Ruth Stout:

  • preprostost
  • razumljivost
  • ne potrebujemo nobenih strojev
  • potrebnih je le malo virov, zgolj seno, semena in sadike
  • vse vrnemo v tla
  • zastirka ohranja vlago, zato zalivanje ni potrebno
  • odlični rezultati
  • dela s takšnim vrtom je zelo malo

Za vrt potrebujemo manj časa in fizičnega dela, ker nam ni treba:

  • okopavati
  • lopatati
  • zastirati rastlin
  • pleti
  • zalivati
  • škropiti
  • pripravljati komposta

Ruth Stout ni izumila tehnike stalnega zastiranja (narava to počne že milijone let!), zelo verjetno pa je bila prva, ki je o tej temi pisala že pred 100 leti.

Za zastiranje uporabimo seno, ki ni prišlo v stik s škropivi (travnik, s katerega je seno, ne sme mejiti na njive, ki jih škropijo). Ne moremo ga imeti preveč in nekaj ga je dobro vedno imeti na zalogi, spravljenega nekje na suhem.

Pod stalno zastrto površino se zemlja v nekaj letih krepko izboljša. Da bo to hitreje, ob sajenju ali sejanju rastlinam dodamo obogateno biooglje, alge, glistino in kompost.

Kdaj je najboljši čas za začetek?

Jasno, da lani! A če ga nismo ustvarili lani, je najboljši čas za začetek poleti ali v jeseni. Zgodaj spomladi je zemlja še hladna in z zastiranjem bi preprečili, da bi se ogrela. Vrt, ki ga bomo v jeseni zastrli z 20 cm sena, bo spomladi pripravljen na sajenje spomladi. 20 cm debela plast sena se zdi veliko, a se plast zaradi dežja in razkrajanja hitro stanjša na 5 do 7 cm.

Če vrt zastavljamo na novo, lahko s senom prekrijemo kar določen kos travnika ali zelenice. Seno damo neposredno na travo, ničesar ne odstranjujemo ali prekopavamo. Obstoječe rastline se bodo razkrojile in pomagale povečati rodovitnost zemlje.

Če pa bi radi vrt, ki je že obdelan in zasajen z rastlinami, spremenili v vrt z globoko zastirko po metodi Ruth Stout, okoli posajenih rastlin položimo plast sena, med vrste pa listovko. Kot vedno priporočam, da vrt spreminjate postopoma, ne vseh gred hkrati. Vsak vrt, vsaka zemlja, vsako okolje je nekoliko drugačno, in se na spremembe odziva tako, kot je to pač njemu lastno.

Seznam sezonskih opravil na vrtu po metodi Ruth Stout

Pomlad

  • Dodamo seno na tiste dele vrta, kjer ga še ni zadosti.
  • Sejemo in presajamo.
  • Pobiramo pridelke lanskega leta.

Poletje

  • Po potrebi dodatno podpremo rastline, ki se vzpenjajo (npr. fižol preklar) in rastline, ki svojo težo težko nosijo same (npr. paradižniki).
  • Odstranjevanje plevela je videti tako: plevel poležimo in pokrijemo s plastjo sena.
  • Po potrebi dodajamo seno, kjer ga še ni zadosti.
  • Pobiranje pridelka.

Jesen

  • Pobiranje in spravilo pridelka
  • Sadimo kulture, kot je česen
  • Vse pustimo na mestu. Ničesar ne populimo. Samo pokrijemo z novo plastjo sena.
Posted on by

Angela Turk: Strune v krompirju in solati: Sambucus nigra

Na našem vrtu smo imeli veliko težav zaradi strun, ki smo jih dobili s hlevskim gnojem. Krompir je bil ves prerešetan, sadike solate pa so uvele hitro po sajenju, ker so imele poškodovane korenine.

Zadnji dve ali tri leta uporabljam na vrtu proti strunam homeopatski pripravek Sambucus nigra. Krompir položimo v vrsto v jarek v tleh, nato pa krompirjeve gomolje in jarek poškropim s homeopatskim pripravkom Sambucus nigra. Zalijem samo 1 x, a temeljito, tako zemljo v jarku kot krompir. Po tem, ko zalijem krompir in jarek s homeopatskim pripravkom, krompir zasujemo in to je vse.

Enako naredim tudi, ko sadim sadike solate. V jamico v zemlji posadim sadiko solate in vsako temeljito zalijem s homeopatskim pripravkom. Strune v zemlji še vedno so, saj če pozabim zaliti kakšno solato, jo napadejo, ne napadajo pa več krompirja, ki je bil prej vedno zelo prerešetan, vsa solata pa uvela. Teh težav zdaj ni več. V zadnjih dveh letih niti v enem krompirju ni bilo strune.

Domači so bili najprej skeptični, da te čarovnije že ne bodo mogle pomagati, danes pa me sami opomnijo, če sem zalila krompir in solato med sajenjem s homeopatijo. Vsakomur, sosedom in znancem, z veseljem povem, kako sem rešila težave s strunami.

Povezava na izdelek: Sambucus nigra

Angela Turk, oktober 2019

Posted on by

Zakaj moramo jeseni nahraniti zemljo?

Ko jeseni poberemo z vrta večino zelenjave, gre vrt počivat. A če ga bomo k počitku pospremili lačnega, si do naslednje pomladi ne bo mogel opomoči. Pred počitkom ga moramo nahraniti in obnoviti njegove življenjske moči. Le tako nam bo tudi naslednjo pomlad dal lep in zdrav pridelek.

Zemlja je živa. V njej sobivajo črvi, žuželke, bakterije, alge in glive. Da bi lahko ostala zdrava, je treba ohraniti ravnovesje, ki vlada med njimi. Brez zdrave zemlje tudi naše rastline ne morejo biti zdrave; njihova prehrana bo dietna, brez zadostnih hranil, potrebnih za njihovo rast in uspeh. Enako, kot če bi otroka hranili zgolj s hitro prehrano brez zelenjave in sadja.

Da bi zagotovili zdravje svoji zemlji, jo moramo primerno nahraniti. Ob koncu rastne sezone je zemlja izčrpana in utrujena. S pobiranjem pridelka smo iz nje odstranili marsikaj dobrega. Jesensko – zimsko obdobje, ko zemlja počiva, je idealen čas za to, da ji dodamo potrebna hranila in jo z njimi pomladimo. Obnoviti je treba njen mikrobiološki ekosistem in ji zagotoviti dovolj koristnih bakterij in gliv, ki bodo zagotovile hranila rastlinam med rastno sezono. Do pomladi si bo zemlja s pomočjo dodatkov lahko opomogla in se spočila.

Dodatki, ki jih uporabimo za obnovitev utrujene in izčrpane zemlje, so:

  • Biooglje: ekološko in biodinamično certificirano Biooglje kompleks ima visoko porozno strukturo in veliko površino, zaradi česar je idealen dom za koristne mikroorganizme, ki delajo zemljo rodovitno. Poleg le-teh vsebuje še alge, mikorizne glive in glistino, tako da je popoln dodatek za vsako zemljo. S tem, ko ga dodamo v zemljo, za dolgo časa izboljšamo njeno strukturo, v zemlji pa zadržimo hranila in vlago, da so na razpolago rastlinam.
  • Kompost: Biooglje kompleks lahko dodate v svoj kompostni kup in oba hkrati vkopljete v zemljo, ali pa v tla jeseni vkopljete le Biooglje kompleks, kompost pa uporabite kot zastirko za grede. Zastirko iz komposta nato pustite na površini zemlje do pomladi, ko jo vkopljete v tla.
  • Zastirka: zastiranje je nujno potreben postopek, če želimo ohraniti zdrava in živa vrtna tla. Za zastiranje lahko uporabite listavko, seno, ali slamo. Če boste vrt zastirali s svojim kompostom, ga zaščitite še z zgornjo zastirko iz enega od prej naštetih materialov. S takšno zastirko bo lahko vaša zemlja tudi čez zimo dihala in ohranjala vlago, ki je v zimskih mesecih z manj padavin lahko primanjkuje. Tudi temperatura tal bo bolj stabilna, manj bo nihala, pa tudi višja bo, kot bi bila v nezastrtih tleh. Pleveli se v zastrtih tleh težje razraščajo, pa tudi populiti jih je lažje (ker niso tako globoko ukoreninjeni). Zemlja je manj zbita, erozije ni. Zastirko nasujemo od 5 do 7,5 cm na debelo. Spomladi zemljo nekaj tednov, preden začnemo saditi odgrnemo, da se lahko segreje. Tako pripravljena, nahranjena zemlja in ogreta zemlja bo predstavljala idealne pogoje za rastline, ki jih boste posejali ali posadili.

Najboljše, kar lahko jeseni naredite za svoj vrt, v 4 korakih:

1. Jeseni (še pred prvo zmrzaljo) v vrtna tla vkopljemo Biooglje kompleks (za 100 m2 velik vrt je dovolj 20 kg Biooglja kompleks)

2. Grede zastremo s plastjo kakovostnega komposta (3 – 5 cm na debelo)

3. Plast komposta zaščitimo z zastirko iz listovke, slame ali sena, 5 do 7,5 cm na debelo.

4. Spomladi, nekaj tednov pred sajenjem in sejanjem, z gred odstranimo zgornjo plast zastirke (listovko, slamo, seno) in v tla vkopljemo zastirko iz komposta. Na ta način bo vrt maksimalno dobro pripravljen na novo sezono, rodoviten, svež in živ.

  • Biooglje kompleks vsebuje vse, kar potrebujemo za to, da dodobra nahranimo vrtno zemljo: z mikroorganizmi napolnjeno biooglje, alge, glistino in mikorizne glive.
Posted on by

September na vrtu

Na vrtu lahko še vedno posejemo oziroma posadimo motovilec, solate in špinačo, pa tudi blitvo. Poglejmo podrobneje, kako se lotimo motovilca:

Motovilec sejemo od avgusta do konca septembra. Semena pred setvijo za 1 dan shranimo v zamrzovalnik, da povečamo kaljivost. Sejemo ga lahko direktno na gredo, ali pa pripravimo sadike v multilončkih  – še najbolje pa je, da uporabimo obe metodi in z motovilcem iz multilončkov čez kakšen mesec zapolnimo vrzeli na gredi.

Medvrstna razdalja: 10 do 15 cm; razdalja med rastlinami v vrsti: 5 cm.

Sejanje na gredo: gredo plitvo zrahljamo, posejemo motovilec, ga zalijemo, rahlo zakrijemo in nežno potlačimo.

Prostore med vrstami zastremo z zastirko iz komposta (če nimamo svojega, uporabimo Kompost z bioogljem za presajanje UNI). Presajene sadike zalivamo vsak dan prve 3 dni, nato pa le še izjemoma, glede na vreme.

Motovilec zlahka prenese mraz, celo do -15 °C. Pod snegom prezimi brez težav. Kadar snega ni, pa tudi zato, da ga lažje nabiramo, ga pokrijemo z vrtno kopreno. Nabirali ga bomo lahko vse do aprila naslednje leto. Naberemo ga le toliko, kot ga lahko sproti porabimo. Če bomo nabirali le zunanje liste, rozete pa puščali na gredi, ga bomo imeli dlje časa na voljo.

KAJ ŠE LAHKO SEJEMO IN SADIMO

Sadimo zimske solate, mehkolistne in krhkolistne sorte. Jedli jih bomo naslednje leto, spomladi. Sadike razsadimo v drugi polovici oktobra in v novembru, lahko pa šele naslednje leto, februarja in marca, razen če ni na našem vrtu takrat običajno še sneg. Sadike zimske solate pred mrazom zaščitimo s kopreno. Še bolje je, če jim postavimo tunele, ki jih ob lepem sončnem vremenu odpremo, da se gredice lahko prezračijo.

Še zadnjič letos posejemo rukolo, krešo (tokrat zimsko) in špinačo, ki vse rastejo zelo hitro. Vse tri so rastline hladnejšega obdobja. Zaščitimo jih s tuneli. Režemo jih še v pozno jesen, rukolo in zimsko krešo pa lahko celo vso zimo; spomladi bodo rastline iz koreninic v tleh ponovno odgnale.

Stoletno čebulo oktobra presadimo v šopih po 5 rastlin skupaj. Od septembra do novembra sadimo čebulček Radar in Majski srebrnjak, ki dobro prenašata mraz. Maja se bomo lahko posladkali z mlado čebulo.

Tik pred zmrzaljo in/ali prvim snegom posadimo česen. Jeseni posajen česen je vedno lepši in debelejši od pomladanskega. Najlepše in najmočnejše stroke posadimo 2 do 3 cm globoko na 10 cm razdaljo.

Vrta ne gnojim z živalskim gnojem, še posebej ne jeseni. Vsem rastlinam v sadilne jamice in jarke nasujem prgišče z mikroorganizmi obogatenega biooglja. Na ta način jih zaščitim pred okužbami in hkrati oskrbim s popotnico potrebnih hranil.

JESEN JE ČAS ZA PRIPRAVO SEMEN IN POTAKNJENCEV

Večino rastlin lahko sami vzgojimo iz semen ali iz stebelnih potaknjencev. Seme rastlin, ki ga naberem za vzgojo sadik (pri meni so trenutno na vrsti sadike japonskega šipka, s katerimi bom obrobila dovozno cesto na dvorišče), mora prezimiti na mrazu – postopek se imenuje stratificiranje (zelo koristno je tudi zakopavanje semen v 12 svetih nočeh konec decembra). Le redkim izjemam (paradižnik, paprika, jajčevec) stratifikacija ne koristi. Seme japonskega šipka posejem v korita s kompostom z bioogljem za vzgojo sadik, nežno zalijem in pokrijem z zastirko, da se prst ne presuši, ter shranim v zavetni del terase. Tam bodo počakala do naslednje pomladi, ko bom iz njih vzgojila sadike.

V pozni jeseni ali zgodnji zimi vzgajamo nove rastline tudi iz potaknjencev olesenih poganjkov istega leta. 15 do 23 cm dolge kose odrežemo tik pod spodnjim brstom in tik nad zgornjim brstom. Liste z dela, ki bo v zemlji, odstranimo, da ne gnijejo. Režemo jih z ostrim in čistim rezilom, da s e rana čim lažje zaceli. V sadilno jamico nasujemo z mikroorganizmi obogateno biooglje, da preprečimo infekcije in pospešimo ukoreninjanje. Posadimo jih do približno polovice dolžine v jarek oblike črke V v zatišni del vrta z dobro odcedno prstjo.

JESENI IZBOLJŠUJEMO ZEMLJO IN SE PRIPRAVLJAMO NA NASLEDNJO SEZONO

Zeleno gnojenje ali zeleni podor so rastline, ki jih posejemo z namenom, da nam bodo obogatile tla (lahko pa jih ob seveda nekaj tudi pojemo). Z njimi tla razrahljamo, jih obogatimo z organsko snovjo in dušikom ter zaščitimo pred vremenom. Tla lažje ohranjajo vlažnost, hranilne snovi pa so rastlinam lažje dostopne. Z zelenim gnojenjem tudi preprečimo, da bi se na praznih gredah razrastel plevel.

Rastlin, primernih za zeleno gnojenje, je zelo veliko: rastline iz družine križnic, rž, grah, volčji bob,  bob, lucerna, deteljo, oljna repica, ogrščica, ajda, špinača, sončnice, ognjič, motovilec, gorčica.

Pri zelenem gnojenju počakamo, da rastline zrastejo, nato pa jih, še preden gredo v cvet, vkopljemo v zemljo, kjer počasi propadejo. Zelenega gnojenja ne izvajamo le jeseni, ob koncu visoke rastne sezone, pač pa kadarkoli med njo. Zeleno lahko vrt pognojimo med dvema kulturama, kadar vemo, da bo greda nekaj tednov prazna, enako kot ob koncu sezone, konec jeseni ali v začetku zime. 

Kompost z bioogljem za presajanje UNI: za zastiranje in izboljševanje zemlje. Brez šote, ekološki in biodinamičen.