Kategorija: Novice iz Gajinega vrta

Posted on by

Dobri, slabi in simpatično grdi (kdo vse stanuje v vašem kompostu?)

Na mail sem dobila naslednje vprašanje: »Pozdravljeni, iz kompostnika so prišli mnogi črvi, kot so na sliki spodaj. Bi morda vedeli, za kaj gre in kaj narediti?« (odgovor na vprašanje lahko preberete na koncu članka)

Pogosto nismo povsem prepričani, ali so črvi in druga golazen, ki jo najdemo v svojem kompostu in se je tam pojavila kar sama od sebe, povsem nenevarna in bi smela obdržati domovinsko pravico. Pa je, večina malih bitij, ki živijo v kompostniku, je koristnih za naš kompost. Le redkih sodijo v skupino tistih, ki bi se jih bilo bolje znebiti. Na srečo jih je tudi zelo lahko prepoznati.

Ne le, da večina žužkov, ki živijo v kompostu, ni nevarnih, še več – absolutno nujni so za nastanek zdravega in kakovostnega komposta. So pomemben del življenja v zemlji.

Zakaj je dobro, da jih imamo?

  • Ko rijejo skozi kompost, ga zračijo in bogatijo s svojimi odpadki (kakci). Z njihovimi ostanki se prehranjujejo mikroorganizmi (bakterije in glive). Z mikroorganizmi se prehranjujejo deževniki – ki so ključni za odličen kompost. V kompostnem kupu zato njihova populacija hitreje raste, kompost pa se hitreje razgradi.
  • Večje kose snovi razkosajo v manjše, zato bi jim lahko rekli kar »mini drobilniki«. Manjših kosov se potem lahko lotijo manjši organizmi, npr. bakterije, in jih povsem razgradijo.
  • Tako kot v vsaki skupnosti tudi tukaj velja, da mora biti njena sestava raznolika – tako ne bo prišlo do prevelike naselitve škodljivih organizmov, še posebej tistih, ki bi lahko povzročili bolezen.

Najpogostejši prebivalci kompostnega kupa so kačice (Diplopoda), prašički (Armadillidiidae), hrošči, pajki, pršice (Acari), ličinke, deževniki …

Koristni prašički (na sliki levo) so stalni prebivalci komposta. Radi imajo vlažna in temačna področja z obilico razpadajoče organske snovi. V kompostu najdemo tudi številne vrste muh in hroščev oziroma njihovih potomcev (ličink). Odrasle muhe in hrošči preletavajo področje in na primerna mesta, kjer bo dovolj hrane za njihove ličinke, odlagajo jajčeca. Ličinke črnih bojevniških muh predelujejo zelene ostanke, kuhinjske odpadke zelenjave in kavni zoc. V tujini so nad njimi navdušeni vsaj toliko, kot smo pri nas nad deževniki: v kompost jih načrtno naseljujejo, tako zelo koristne so.

Včasih pa je malih pomočnikov vseeno preprosto preveč, pa ne za kompost, pač pa za vrt. Oblaki vinskih mušic so nadležni v vročem poletju. Namnožijo se, kadar je na kompostnem kupu preveč ostankov sveže zelenjave in sadja. Hišne muhe, ki se prehranjujejo z odpadki, lahko naselijo tudi kompost. Drži, da predelujejo ostanke, a jih nočemo v svoji bližini, saj prenašajo bolezni in nas nadlegujejo v stanovanju. Polži, ki so dobrodošli, ko v temnih in vlažnih kotičkih kompostnika predelujejo kompost, postanejo povsem nezaželeni, ko se preselijo na solato in jagode.

Ličinke v obliki črke C so značilne za hrošče iz družine skarabejev. Mnoge med njimi so na vrtu škodljive, saj se prehranjujejo s koreninami (npr. ogrci, ličinke majskega hrošča). Ličinke zlate minice se prehranjujejo z odmrlim rastlinskim materialom. Koreninic se lotijo samo, če jim te hrane zmanjka. Prav tako si ne želimo imeti strun, ličink hroščev pokalic. Najpogosteje jih na vrt prinesemo z živalskim kompostom – hlevskim gnojem.

Stonoge, pajki in plenilski hrošči ne pomagajo pri predelavi komposta. So plenilci in na kompostnem kupu plenijo žuželke, ki prebivajo v razpadajočih snoveh. Vendar pa to ne pomeni, da bi jih bilo najbolje kar zapliniti. Vsaka vrsta zase je pomembna za ohranjanje občutljivega ravnovesja v za nas malem, zanje pa velikem svetu kompostnega kupa. In kjer je ravnovesje, je tudi zdravje.

Za konec še odgovor na vprašanje, ki sem ga dobila po mailu:

»Ličinke, ki ste jih opazili na steni kompostnika, so potomci muhi vrste Hermetia illuscens. Po naše bi ji lahko rekli črna bojevniška muha. K nam je prišla iz Združenih držav Amerike. V Evropi so jo prvič opazili leta 1936, v Sloveniji pa na Primorskem avgusta leta 2009. Leto kasneje so jo našli tudi v Ljubljani.

Odrasle muhe letajo po svetu od aprila do oktobra. Jajčeca odložijo v hlevski gnoj, kompost ali mrhovino, kjer se razvijejo v ličinke. Le-te se prehranjujejo z rastlinskimi ostanki in mrhovino, zato jih v tujini uporabljajo za predelavo ostankov rastlinskega in živalskega izvora. Po približno 30-ih dneh se ličinke razvijejo v odraslo žival. V tujini jih v kompost načrtno naseljujejo, ker odganjajo hišno muho, ki prenaša bolezni.

Če se ličinke pojavijo v kompostu, ste jih torej lahko samo veseli. Poskrbite, da bo v kompostnem kupu pravo razmerje med deležem zelenih (dušik, mokro) in rjavih (ogljik, suho) snovi, vanj pa ne odlagajte ostankov mesa in odpadkov domačih živali. Delež zelenih snovi mora biti 2 x večji od deleža rjavih, kompost pa stalno in enakomerno vlažen, da bo kompostiranje hitro in uspešno.«

Še nekaj nasvetov za uspešno kompostiranje s pomočjo pridnih žužkov:

  • Ohranjajte vlago v kompostu. Kompost mora biti vlažen približno tako, kot je mokra goba za brisanje table.
  • Material za kompostni kup zdrobimo ali nasekamo. Predelava bo hitrejša in lažja.
  • Veselite se koristnih predelovalcev komposta, npr. črne bojevniške muhe. Obožuje kavni zoc. Njihove ličinke so rjave, ravne in rahlo debelejše v sredini, dolge pa do 2 cm. Odrasle muhe so podobne majhnim črnim osam. Ne prenašajo bolezni, odganjajo pa nadležne muhe.
  • Večina ličink v obliki črke C je za vrt škodljiva, a ne bo konec sveta, če bo nekaj primerkov v kompostu. Kokoši (in seveda vse ptice) jih obožujejo.
  • Če so se muhe na kompostu preveč namnožile, ga prekrijemo s plastjo zemlje.
  • Ostanki mesa in kakci domačih živali privabljajo hišne muhe, zato jih ne odlagamo na kompostni kup.

Članek je bil objavljen v spletnih Novicah iz Gajinega vrta, ki izidejo en- do dvakrat mesečno.
Če bi radi pregledali še druge članke ali/in se naročili na Novice, kliknite TUKAJ.

Posted on by

Katera visoka greda je najboljša

Visoke grede imajo veliko prednosti: prva velika prednost je občutno večji pridelek na kvadratni meter vrtne površine. Dobro postavljene, sestavljene in vzdrževane visoke grede imajo lahko dva do trikrat večji pridelek od klasičnih vrtnih gred. Vzrokov za to je več: pri pravilno sestavljenih visokih gredah so rastline deležne več hranil in toplote, ki izvira iz debele plasti razpadajoče biomase pod zemljo. Na visoki gredi so rastline »bližje soncu«, lažje pridejo do deleža sončne svetlobe in toplote. Lažje jih oskrbujemo,vzdržujemo in hitreje opazimo težave. Pri visoki gredi izkoristimo ne le njeno neto površino, pač pa tudi same stranice ter prostor okoli nje, kamor se lahko spuščajo npr.  kumare. Ob ali v visoko gredo lahko postavimo tudi ogrodja, plezala in opore za višje rastline, in na ta način še povečamo njen izkoristek.

Največja prednost visokih gred pa je veliko manjši napor ob delu, saj se nam ni treba sklanjati in nenehno počepati in vstajati, kot je to običajno pri delu na vrtu. Že samo zaradi tega bi bilo dobro na vrtu imeti vsaj eno ali dve visoki gredi – vsaj za tiste rastline, ki jih vsakodnevno nabiramo na vrtu (npr. solate, zelišča).

Odkar so »in« opažam vedo nove in nove ponudnike, izdelovalce visokih gred. Večinoma so narejene iz lesa. Najslabša izbira je seveda smreka, ki je je veliko med visokimi gredami. Takšna visoka greda ne bodo dolgega veka, saj les na prostem prej ali slej propade.

Ker imam rada preproste, učinkovite, čim bolj trajne in ne predrage rešitve, sem iskala druge možnosti. Pobrskala sem po spletu in naletela na izdelovalca betonskih izdelkov, ki je posebej v ta namen skonstruiral temelje robnikov, kot jim pravi, s pomočjo katerih lahko iz robnikov sestavimo poljudno dolgo in visoko betonsko visoko gredo.

Prednosti so torej jasne. Slabostim pa se vseeno ne moremo povsem izogniti: elementi za betonsko visoko gredo so težki (temelji robnikov stanejo sicer le 2,5 €, a imajo 15 kg (ravni) oziroma 17 kg (vogalni). Robniki morajo biti armirani (takšni brez armature se bodo prej ali slej prelomili in naše delo bo zaman). Tudi robniki niso lahki: robnik dimenzije 30*5*200 cm ima 75 kg, robnik z dimenzija 30*5*100 cm pa 35 kg. V avtu jih torej gotovo ne bomo mogli pripeljati domov; potrebovali bomo prikolico.

Druga pomanjkljivost (ki pa za koga morda to sploh ne bo), je, da so lesene visoke grede lepše od betonskih. Še vedno pa lahko izberemo obarvane elemente (poleg naravne dolgočasne betonske barve je na voljo tudi siva in rjava) ali pa visoko gredo, ko je že sestavljena, pobarvamo z barvo za beton. Ko se bodo rastline v njej dodobra razrastle in jo prerastle, pa »grdote« zelo verjetno niti ne bomo več opazili.

Proizvajalec priporoča, da robnike zabetoniramo. Ima pa zato takšna visoka greda slabost: dobro moramo premisliti, kje bo stala, saj jo bomo kasneje zelo težko prestavili.

Letos sem lahko primerjala uspešnost  različnih visokih gred. Trenutno imam dve leseni, eno plastično (velika okrogla kad, ki je odslužila svoje in smo ji naluknjali dno), dve betonski (različnih velikosti) in eno iz kovinskega ogrodja, ki smo ga znotraj obložili s tekstilno oblogo.

Razvrstila sem jih glede na uspešnost rastlin, ki rastejo v njih in glede na zahtevnost vzdrževanja (predvsem potrebe po zalivanju).

1. Na prvem mestu sta betonski gredi. V njiju gojim zelenjavo že več kot eno leto, zato se je material že precej posedel. Potzno jeseni ali zgodaj spomladi ju bom dopolnila s kompostom. Ne potrebujeta nobenega vzdrževanja, rastline v njih odlično uspevajo, blitva je brez težav prezimila in smo jo jedli še spomladi. Seme odlično vzkali, lahko jo je vzdrževati, pridelek je odličen. Opazila sem še eno razliko: pri lesenih visokih gredah je zunanji rob, tik ob lesu, najbolj sušno področje visoke grede, v katerem bodo rastline, če ne bomo pazili, trpele sušo. V betonski visoki gredi te težave ni. Bojazen, da bo betonska greda hladna, se ni uresničila. Cena: 67 € (manjša, kvadratna) in 100 € (večja, pravokotna). Starost: eno leto. Trajnost: zelo dolga.

2. Plastična kad, predelana v visoko gredo, se je tudi dobro obnesla. Vanjo sem nasadila sadike zelja in nekaj paradižnikov ter posejala kolerabice. Odlično so vzkalile, sadike sem nato presadila v betonsko visoko gredo. Starost: pol leta. Trajnost: dolga.

3. Ta greda je nastala na pol za šalo, na pol zares, iz samih odpadnih materialov, ki bi sicer pristali na deponiji. V visoki gredi iz kovinskega ogrodja in obloge iz tekstila se uspešno razvijata korenje in rdeča pesa. Globina korenju zelo ustreza, zaradi višine pa ga ne najde korenjeva muha (ki leta in išče svoje žrtve nizko pri tleh). Win-win situacija 🙂 Starost: eno leto. Trajnost: nekaj let.

4. Klasične visoke grede sem naredila iz lesenega zaboja, sestavljenega iz letvic in sestavljivega lesenega zaboja. Oboje je bilo brezplačno, saj je predstavljalo odpadek. Notranjost takšne visoke grede je pametno obložiti s kartonom, da zemlja in voda ne moreta uhajati skozi stranice. V lesenih visokih gredah dokaj uspešno rastejo plodovke, vendar moram tukaj bolj paziti na zalivanje, kot v drugih visokih gredah. Starost: pol leta. Trajnost: nekaj let.

V vse visoke grede sem materiale naložila enako, tako kot sestavljamo kompostni kup. Material v visokih gredah se seveda sčasoma posede in visoko gredo je treba dopolniti. V ta namen ves čas pripravljam kompost: ves odpadli rastlinski material iz kuhinje, z vrta, cvetličnih gred, sadovnjaka in zelenice shranjujem v kompostniku na vrtu (tu kompostiram kuhinjske odpadke in odpadke z vrta) ter v ogradi iz palet pod staro češnjo na severnem delu parcele (tukaj kompostiram vse ostale rastlinske materiale). Pozno jeseni ali zgodaj spomladi bom v visoke grede dosula zrel presajen kompost in mu primešala Biooglje – aktivator zemlje.

Članek je bil objavljen v spletnih Novicah iz Gajinega vrta, ki izidejo en- do dvakrat mesečno.
Če bi radi pregledali še druge članke ali/in se naročili na Novice, kliknite TUKAJ.

Posted on by

Kaj lahko posadimo pod (sadno) drevje

Običajno velja, da pod drevesa ne sadimo drugih rastlin. Še več, tudi vse, kar tam raste, bi morali odstraniti, kolobar okoli drevesa redno čistiti in ga puščati povsem praznega.

Tak vidik je logičen z vidika potreb drevesa, ki mu, če iz njegove neposredne bližine odstranimo konkurenco, nihče več ne krade hranil. Če pa pogledamo z vidika družabnega življenja, bo takšno drevo osamljeno (menim, da tudi rastline potrebujejo družbo) in brez tistih koristi, ki bi mu jih lahko zagotovili dobri sosedje. Pod velikimi in mogočnimi drevesi le malokaj uspeva, saj sonce in dež zaustavi gosta krošnja. Pod zračnimi in nežnimi krošnjami sadnih dreves, ki rastejo v naših sadovnjakih in vrtovih, pa se gotovo najde primeren prostor za rastline, ki se tam ne le dobro počutijo, pač pa drevesu tudi koristijo, privabijo koristne žuželke in mu pomagajo zagotoviti potrebna hranila.

Pomembno:

  1. Za sajenje izberemo čim manjše sadike.
  2. Sadike sadimo v jamice, vsako sadiko v svojo sadilno jamico. Na ta način najmanj poškodujemo korenine drevesa. Ne prekopljemo vse površine pod krošnjo!  V vsako jamico nasujemo kompost. Nazadnje dodamo tanko plast zastirke (lahko kompost, lahko pa listovko ali suho seno, samo toliko, da so tla rahlo pokrita).
  3. Posajene rastline moramo zalivati, saj krošnja zadržuje dež.
  4. Sadimo skromne, nezahtevne (glede hranil) rastline, ki z drevesom ne bodo tekmovale.
  5. Ne sadimo velikih, visokih ali invazivnih rastlin, ki bi »izrinile« drevo.
  6. Sadimo rastline, ki so dobri sosedje drevesom, ki služijo kot živa zastirka in obogatijo zemljo.
  7. Upoštevamo razpoložljivi prostor in ne pretiravamo. Manj je več.
  8. Nikakor ne smemo pokriti tal okoli drevesa s kartonom, da bi nanj nasuli zemljo za sajenje ali kompost. Dreves nikoli ne zasujemo s kompostom, še posebej ne s t.im. »drevesnim vulkanom«, ko okoli debla nasujejo kopo komposta. Nikoli ne sestavite visoke grede okoli debla. Drevesa dihajo s površinskimi koreninami, zato smo pri zasipavanju in sajenju dodatnih rastlin zelo previdni. Zasuta drevesa začnejo hirati in na koncu odmrejo. Ko okoli debla na debelo nasujemo kompost, zemljo ali zastirko, zadušimo korenine in preprečimo dostop kisiku. Zaradi tega bodo korenine in spodnji del debla ob vznožju propadle. Imeli boste sicer lepo cvetlično gredo, a že čez nekaj let drevesa ne bo več.
  9. Ob obrezovanju lahko odstranimo nekaj spodnjih vej, da bo pod krošnjo več svetlobe. Tudi manj zahtevne rastline imajo določeno potrebo po svetlobi.

Primerne rastline za sajenje pod sadno drevje:

  • Narcise posadimo v krogu okoli debla, vsaj 15 cm stran od debla.  
  • Gabez: njegove korenine rastejo globoko v tla in iz globine na površje prinašajo minerale in hranila. Ker je zelo trdoživ, bo premagal plevele. Sveže natrgan gabez služi kot z dušikom bogata zastirka.  
  • Ameriški slamnik: zelo na sušo odporna rastlina je zato primerna za sajenje pod krošnje dreves. S pomočjo globokih korenin pomaga drevesu zagotoviti hranilne snovi.
  • Volčji bob: zelo lepo cveti in je stročnica, ki koristi tlom.  
  • Ognjič privlači opraševalce, odganja nematode v zemlji in druge škodljivce nad njo. Sam se zaseje, zato ga ne bo treba vsako leto znova sejati.
  • Ožepek je privlačno zelišče z grenkim okusom, ki odganja škodljivce. Je odličen sosed sadnemu drevju, trti in jagodičevju.  
  • Drobnjak: trajnica s privlačnimi cvetovi, ki izvira iz Severne Amerike, privablja čebele in druge opraševalce in odganja škodljivce. Enako velja za česen.
  • Sivka zelo lepo diši, a le nam – škodljivcem ni všeč in gredo raje stran. Podobno velja za rožmarin, oba privabljata opraševalce. Koromač privablja parazitske ose, ki so koristne, ker pomagajo nadzirati populacijo škodljivcev.  Koper, meta, bazilika in koriander imajo podobne učinke, pa še v kuhinji jih bomo z veseljem uporabili.

Članek je bil objavljen v spletnih Novicah iz Gajinega vrta, ki izidejo en- do dvakrat mesečno.
Če bi radi pregledali še druge članke ali/in se naročili na Novice, kliknite TUKAJ.

Posted on by

Nekaj vaših vprašanj o homeopatiji za rastline

  • Ali lahko pripravim škropivo z več homeopatskimi pripravki – npr. Silicea in Sulphur?
    Odg: Ne, naenkrat lahko uporabimo samo en pripravek. Težava je v tem, da so sinergijski učinki premalo ali nič raziskani – s kombinacijami bi lahko dobili krasen, lahko pa zanič končni učinek. Zato iz preventive uporabljamo samo en pripravek naenkrat (v isti vodi, v istem dnevu).
  • Kdaj uporabim kaolin – pred ali po škropljenju s homeopatskimi pripravki?
    Odg.: Vrstni red ni pomemben, kadar s homeopatijo zalivamo, s Kaolinom pa škropimo. Če pa s tudi homeopatijo škropimo, je smiselno najprej škropiti s homeopatijo, po škropljenju s Kaolinom pa s homeopatijo samo še zalivati (da ne spiramo Kaolina z rastlin).
  • Rekli ste, da Siliceo lahko uporabim samo enkrat letno. Ali sledim navodilom in ponovim škropljenje po 2 – 3 dneh ali jo uporabim samo v enkratnem odmerku?
    Odg.: Siliceo lahko uporabimo samo zelo varčno. V nekajdnevnih presledkih bi “preforsirali rastlino”, ki bi zaradi tega propadla. Preventivno uporabimo Siliceo 1 x letno, kurativno največ 1 x na mesec.
  • Lotila se bom zdravljenja pomaranč in lovorja, ki so jih napadli kaparji. Uporabila bom kaolin in homeopatijo. Prosim, napišite mi program, po katerem naj delam.
    Odg.: Kot dogovorjeno, vam pošiljam program uporabe homeopatskih pripravkov in Kaolina za zdravljenje in zaščito vaših rastlin:
    1. Petroleum C30 (proti kaparju) 6 do 8 globul v 10 l vode / drevo. Uporabimo 3 do 4-krat z 2 do 3-dnevnim presledkom. Prvič škropimo, drugič, tretjič in četrtič pa zalivamo (da ne spiramo Kaolina, s katerim zaščitimo drevesa po prvi uporabi homeopatije). Med posameznimi škropljenji oz. zalivanji opazujemo, kaj se dogaja s kaparji. Učinek je lahko po enem tednu, ali šele po 14 dni (kaparji so trdovratni).
    Po prvi uporabi Petroleuma zaščitimo rastline s Kaolinom (lahko takoj ali naslednji dan, Kaolin nanašamo na suhe rastline). Postopek: s Kaolinom škropimo rastline 4 zaporedne tedne, 1 x na teden; pri prvem škropljenju uporabimo 100 g Kaolina na 10 l vode, pri naslednjih 50 g na 10 l vode.  
    Silicea C200 – za krepitev rastline in njenega tkiva, za večjo odpornost. Siliceo uporabimo po tem, ko smo zaključili zdravljenje s Petroleumom C30. Z njo zalijemo rastline samo enkrat. Uporabimo 6 do 8 globul na 10 l / drevo. 
    Uporabimo po potrebi – za krepitev dreves, za dohranjevanje: Biooglje aktivator zemlje. Poraba: 3 do 5 l na m2. Ocenimo kvadraturo zemljišča pod krošnjami dreves, na podlagi tega določimo porabo Biooglja aktivator zemlje. Posujemo po tleh in ga narahlo vkopljemo.

Imate tudi vi vprašanje v zvezi z uporabo homeopatije za rastline? Pošljite ga na mail bojca@gajin-vrt.com.

Posted on by

Zodiak, Luna in pravilni setveni koledar (tretji in zadnji del članka “Kateri setveni koledar je pravi?”)

Setveni koledar, Lunine mene in znamenja zodiaka – 3. del (nadaljevanje iz prejšnje številke Novic iz Gajinega vrta)

Vsak dan v mesecu je pod vplivom enega od 12-ih znamenj zodiaka. Vsako od 12-ih znamenj se pojavi vsak enkrat na mesec, njegov vpliv pa traja dva ali največ tri zaporedne dni.

Vsako znamenje je povezano tudi z določenim delom človeškega telesa: tako npr. Lev s srcem, Kozorog s koleni, Ribi pa s stopali. Posamezno znamenja je lahko bodisi moško, žensko, zračno, vodno, ognjeno ali zemeljsko, suho, mokro, jalovo ali rodovitno. Splošno pravilo pravi, da je vsako dejavnost, ki jo bolje opravimo v suhem okolju (npr. barvanje ograje), bolje opraviti v enem od suhih znamenj (Lev in Oven); aktivnost, ki je bolje opravljena pod vlažnimi pogoji, npr. sajenje, pa bolje opravimo v rodovitnem znamenju.

Najboljše rezultate dosežemo, če določeno opravilo opravimo na dan, ki mu vlada za to opravilo idealno znamenje in je hkrati tudi Luna v fazi, ki je temu opravilu naklonjena.

Pravila

Poglejmo nekaj pravil, ki veljajo, če upoštevamo vpliv Luninih mene in znamenj zodiaka, ki vladajo določenemu dnevu:

Sadite in sejte v dneh, ki jim vladajo mokra in plodna znamenja, opravila, ki zahtevajo suhe pogoje (požiganje in uničenje plevelov in drugega rastja) pa v suhih znamenjih. Najbolj rodovitna znamenja so Rak, Bik, Škorpijon in Ribi. Jalova znamenja so Oven, Strelec, Dvojčka, Lev, Devica in Vodnar. Še nekaj: nikoli ne sadimo ali cepimo na nedeljo, saj je ta dan vroč in neploden.

Nikoli ne sejemo v jalovih znamenjih (Oven, Strelec, Dvojčka, Lev, Devica in Vodnar). Dobra pa so za pletje, krčenje grmičevja, se pravi odstranjevanje rastlin, ki se jih želimo znebiti.

Presajamo v vodnih in zemeljskih znamenjih.

Rože sejemo na dan, ki je v znamenju Tehtnice. Tehtnica je zračno znamenje, predstavlja tudi lepoto. Sejemo jih, ko je Luna v svoji prvi četrtini, razen če bi radi pridelali seme, potem pa med drugo četrtino in polno Luno.

Ne sadite krompirja na dan, ki je v znamenju Rib (znamenje, ki je v povezavi s stopali). Takrat posajen krompir ne bo imel lepih okroglih gomoljev, pač pa bo poln drobnih izrastkov, podobnih nožnim prstkom.

Rastline cepimo tik preden začnejo teči sokovi, ko je Luna v v svoji prvi ali drugi četrtini, in na dan, ki mu vlada rodovitno vodno znamenje ali Kozorog.

1. znak: Oven (glava)

Ognjeno znamenje. Vroč, suh in jalov. Zelo dober za sajenje pese, čebule in tobaka. Ni dober za sajenje in presajanje drugih rastlin. Odličen za kuhanje, pripravo shrankov, vlaganje zelenjave, kuhanje marmelade. Tudi za pletje plevela in krčenje grmičevja. Odličen za obdelavo zemlje. Dober za lov, zmerno dober za ribolov. Nikoli ne presajamo rastlin na dni, ki jim vladajo znamenja, ki so povezana s srcem (Lev) in glavo (Oven). Obe znamenji sta pogubni za takšna dela.

2. znak: Bik (vrat)

Zemeljsko in vlažno znamenje. Številka 1 za vse korenovke in gomoljnice. Posejane na ta dan bodo manj občutljive na sušo. Manj ugoden za rastline, ki imajo pridelke nad zemljo in cvetlice. Odličen dan za nakupovanje, razprodaje, dogovore glede posojil. Zelo dober za ribolov, vlaganje in vkuhavanje shrankov.

3. znak: Dvojčka (roke)

Zračno znamenje, suho in neplodno. Odličen za odstranjevanje plevelov, grmičevja, sekanje dreves, pripravo zemlje. Manj za sajenje in presajanje vseh rastlin, ki obrodijo pod tlemi: gomoljnic in korenovk. Izjema je fižol; tega sejemo na dan, ki mu vladajo Dvojčki (znamenje, ki je v povezavi z rokami). Dan za vlaganje zelenjave in vkuhavanje marmelad. Nikoli ne presajamo rastlin na dni, ki jim vladajo znamenja, ki so povezana s srcem (Lev) in glavo (Oven). Obe znamenji sta pogubni za takšna dela.

4. znak: Rak (prsi)

Vodno in zelo rodovitno znamenje. Odličen dan za cvetje, sejanje in presajanje vseh rastlin, pri katerih uživamo dele ali plodove, ki rastejo nad tlemi (npr. koruza, grah, fižol, paprike, lubenice, buče in bučke, kumare, okra, pšenica, rž, oves itd.), vse rastline za zastirko, trave, listnate rastline. Rastline bodo odporne na sušo. Odličen dan za cepljenje. To znamenje je št. 1 tudi za korenovke in gomoljnice. Dober dan za kuhanje. ribarjenje, pripravo visokih in drugih gred. 

5. znak: Lev (srce)

Lev je ognjeno, suho in jalovo znamenje. Na dan, ki mu vlada lev, ne sadimo in ne presajamo. Odličen za krčenje grmičevja, ki se ga želimo znebiti, za pletje in za sekanje dreves, pa tudi za obdelovanje zemlje. Nikoli ne presajamo rastlin na dni, ki jim vladajo znamenja, ki so povezana s srcem (Lev) in glavo (Oven). Obe znamenji sta pogubni za takšna dela.

6. znak: Devica (črevesje)

Zemeljsko, jalovo in suho znamenje. Ne sadimo in ne presajamo. Velja enako kot pri levu. Če želite imeti bogato razraščeno rastlino, njena plodnost pa vam ni pomembna, jo posadite na dan, ki mu vlada Devica.

7. znak: Tehtnica (ledvice)

Zračno, vlažno in delno rodovitno znamenje. Zmerno dober dan za rastline, ki rodijo nad zemljo in odličen dan za cvetlice.

8. znak: Škorpijon (ledja)

Vodno in rodovitno znamenje. Odličen dan za vse rastline, ki rodijo nad tlemi, tudi za cvetlice. Manj ugoden za gomoljnice in korenovke. Dan za cepljenje, sajenje sadnih dreves, cvetočih grmovnic in trte. Dober dan za ribarjenje in lov. 

9. znak: Strelec (stegna)

Ognjeno, suho in jalovo znamenje. Zmerno dobro za sajenje kumar in čebule. Dober dan za lov, vkuhavanje in pripravo shrankov. Pozor: ničesar ne presajajte. Odličen dan za pletje plevela in odstranjevanje neželenih rastlin.

10. znak: Kozorog (kolena)

Zemeljsko znamenje, vlažno in rodovitno. Odličen dan za vse gomoljnice in korenovke: krompir, čebula, pesa itd., nekoliko manj za cvetlice in rastline, ki rodijo nad tlemi. Obrezujte drevesa in trto, pripravite potaknjence, cepite drevesa. Zmerno dober dan za ribarjenje in vlaganje.  Potaknjence delamo na dni, ki jim vladata znamenji, ki sta v povezavi s koleni (Kozorog) in stopali (Ribi). 

11. znak: Vodnar (noge)

Zračno, suho in jalovo znamenje. Zelo dobro za rastline, ki rodijo nad tlemi, razen za pridelavo semen (nagnjena bodo h gnitju). Dan za pletje in sečnjo dreves.

12. znak: Ribi (stopala)

Vodno in plodno znamenje. Najboljši dan za sajenje in presajanje gomoljnic in korenovk. Odličen dan za obrezovanje in sajenje dreves, grmičevja in trte, za pripravo potaknjencev in cepičev. Dober dan za ribarjenje. Rastline, posajene na ta dan, bodo odporne na sušo. Potaknjence delamo na dni, ki jim vladata znamenji, ki sta v povezavi s koleni (Kozorog) in stopali (Ribi).

Setveni koledar do konca tega meseca:

24. in 25. 6. 2020: Lev je ognjeno, suho in jalovo znamenje. Na dan, ki mu vlada lev, ne sadimo in ne presajamo. Odličen za krčenje grmičevja, ki se ga želimo znebiti, za pletje in za sekanje dreves, pa tudi za obdelovanje zemlje. Nikoli ne presajamo rastlin na dni, ki jim vladajo znamenja, ki so povezana s srcem (Lev) in glavo (Oven). Obe znamenji sta pogubni za takšna dela.

26. in 27. 6. 2020: Devica. Zemeljsko, jalovo in suho znamenje. Ne sadimo in ne presajamo. Velja enako kot pri levu. Če želite imeti bogato razraščeno rastlino, njena plodnost pa vam ni pomembna, jo posadite na dan, ki mu vlada Devica.

28. in 29. 6. 2020: Tehtnica. Zračno, vlažno in delno rodovitno znamenje. Zmerno dober dan za rastline, ki rodijo nad zemljo in odličen dan za cvetlice.

30. 6. 2020: Škorpijon. Vodno in rodovitno znamenje. Odličen dan za vse rastline, ki rodijo nad tlemi, tudi za cvetlice. Manj ugoden za gomoljnice in korenovke. Dan za cepljenje, sajenje sadnih dreves, cvetočih grmovnic in trte. Dober dan za ribarjenje in lov. 

Povezave:
1. del članka: Kateri setveni koledar je pravi?
2. del članka: Z Luno do lepšega vrta

Posted on by

Uši na sadnem drevju, neprestano deževje in rešitev s homeopatijo

Sadno drevje je polno uši, obenem pa neprestano dežuje. Kako pomagati drevesom, da jih uši ne bodo požrle?

Sadno drevje so letos množično napadle uši. Najraje imajo mlade listke na koncu vej. Listki se zvijajo, ker jim uši pijejo sokove, uške pa so v zvitkih varno skrite. S Kaolinom notranjost takšnih listkov težko dosežemo, pa tudi neprestan dež ga bo stalno spiral. Odlično se je izkazal homeopatski pripravek Staphisagria C200. A kaj narediti, ko so tla že tako ali tako preveč namočena, s homeopatskimi pripravki pa naj bi rastline škropili in zalivali?

Kadar je zemlja zaradi dežja zelo namočena, je ne močimo z dodatnimi litri vode. Drevesom dodamo nerazredčen homeopatski pripravek (v primeru uši na sadnem drevju uporabimo Staphisagrio C200).

Globule raztopimo v vodi, zaprto steklenico nato temeljito pretresemo (vsaj 50 x), nato pa raztopino s pomočjo žlice (ne kovinske!) polijemo po tleh okoli vznožja rastlin.

Napadena drevesa zdravimo s pripravkom 1 x dnevno, na vsake 2 do 3 dni, postopek ponovimo 3 do 4-krat. Opazujemo, kaj se dogaja. Homeopatijo prenehamo dodajati, če se že v obdobju dodajanja pojavi izboljšanje in prepustimo rastlini, da se bori sama.

Poraba (za posamezen tretma) na 1 drevo: 6 do 8 globul Staphisagrie + 1 dl vode (kapnica ali postana voda iz vodovoda)
Poraba za 10 dreves: 60 – 80 globul + 1 l vode (v 10 g steklenički Staphisagrie C200 je več kot 230 globul).

Po uporabi pripravka spremljamo stanje:

  • Če se stanje izboljša, prenehamo z zdravljenjem.
  • Če se najprej izboljša, nato pa poslabša, podvojimo dozo.
  • Če ni sprememb, uporabimo drug pripravek.

Opozorilo!

Homeopatskih pripravkov se, če je le mogoče, ne dotikamo z rokami, ker jim na ta način vtisnemo tudi svoj zapis. Pri delu uporabljamo stekleno, plastično ali leseno posodo in pribor, nikoli kovinske. Homeopatske pripravke hranimo v zaprti steklenički na hladnem, suhem in temnem mestu, stran od virov sevanja.

Posted on by

Z Luno do lepšega vrta (drugi del članka Kateri setveni koledar je pravi?)

Prvi del članka Kateri setveni koledar je pravi, lahko preberete TUKAJ.

Lunine mene in njihov vpliv na delo na vrtu

Sajenje v skladu z luninimi menami je v uporabi že vse od antičnih časov. Luna ima močan vpliv na vodne mase, na plimo in oseko. Tudi mnogi ljudje čutijo njen vpliv, enako pa velja tudi za rastline. Kako vpliva na vodo, ljudi in rastline je odvisno od tega, v kateri fazi je Luna.

Luna zaključi svoj cikel v 29-ih dneh in pol. V tem času ima osem faz, za vrtnarjenje pa so najpomembnejše štirje od teh: mlaj (prazna Luna), prvi krajec, ščip (polna Luna) in zadnji krajec.

Mlaj ali prazna Luna
Prazna Luna ni dober čas za sajenje. Z delom začnemo šele, ko začne rasti prvi krajec. V tej fazi Lunina privlačnost povzroči, da se voda dvigne, seme pa nabrekne in vzkali. Skozi rastline steče tok energije, sokovi se začnejo pretakati skozi stebla. Ti dejavniki, poleg naraščajoče mesečine, povzročijo tako rast korenin kot listov.

Prvi krajec
V tej fazi je moč gravitacije manjša, mesečina pa je vse močnejša, kar vzpodbudi rast listov. To obdobje je ugodno za sajenje, še posebej zadnja dva dni pred polno Luno. Sadimo rastline,  ki rastejo nad zemljo in imajo seme izven plodov, npr. solata, špinača, zelena, brokoli, zelje, cvetača in žitarice, pa tudi kumare (čeprav na prvi pogled ne sodijo v to skupino). Rastline, ki jim ugaja prvi del prvega Luninega krajca so različne enoletnice, ki obrodijo nad zemljo, seme pa tvorijo znotraj plodov: fižol, melone, grah, paprika, buče, paradižnik. Trava, pokošena v tem času, bo rasla hitreje.

V drugem delu prvega krajca postane svetloba mesečine še močnejša. To obdobje je dobro za sajenje listnatih rastlin, žitaric, in drugih rastlin, ki obrodijo nad zemljo. Sejemo seme, presajamo sejančke in sadike in pripravljamo cepiče, še zlasti dva dni pred polno Luno.  Čas je ugoden tudi za sajenje vrtnic.

Polna Luna (ščip)
Ob polni Luni so rastline na svojem vrhuncu. Čas je ugoden za sajenje korenovk, gomoljnic in čebulnic. Posadite cvetlice, dvoletnice in trajnice, trajnice lahko razmnožujete z deljenjem. Posadimo čebulo, krompir, korenje, repo, peso, pastinak in redkvico. Proti koncu tega obdobja posadimo drevesa, sadna drevesa in grmovnice. Opravimo tudi škropljenje sadnih dreves. Posadimo jagode, razmnožujemo jih z vrežami. Pridelek za ozimnico, ki bo pobran v tem času (jabolka, krompir, buče) bo ostal zdrav in ne bo zgnil. V naslednjih dveh tednih, ko Luna izgublja svojo svetlobo, izgublja tudi energijo in upade do tretje četrtine. To je čas za pobiranje pridelkov. Zelišča, zlasti zdravilna zelišča, bodo močnejša, če jih naberemo v tem času. Čas je pravi tudi za nabiranje gob in grozdja in za obrezovanje.

Zadnji krajec
Ko se Luna stara, se njena energija manjša. Gravitacijski vlek je velik, kar ustvarja več vlage v tleh, vendar se hkrati zmanjšuje moč mesečine, kar vnaša več energije v korenine. To je ugoden čas za sajenje korenovk in gomoljnic, npr. peso, korenje, čebulo in krompir. Čas je ugoden tudi za trajnice, dvoletnice, čebulnice in razsajanje razraščenih rastlin z delitvijo korenin. Tudi obrezovanje je najbolje opraviti v tretji četrtini. Zadnja ali četrta četrtina je neplodna faza za vrtnarjenje z Luno. Gravitacijski vlek in moč mesečine se zmanjšata do te mere, da je to obdobje najprimernejše za počitek. Svoj čas namenimo pospravljanju po vrtu, pletju, pripravi komposta, nahranimo zemljo z dodatki (kompost, gnoj, biooglje) in urejamo gredice. Pripravimo vse za prihajajoči čas mlade Lune, ko bomo lahko spet sejali in sadili. V tretji ali četrti četrtini ne kosimo trate, razen če bi radi zavrli njeno rast.

Povzetek pravil sajenja v skladu z Luninimi fazami:

Rastline, ki rodijo nad zemljo, sejemo in sadimo v času rasti oz. debelenja Lune, rastline, ki rodijo pod zemljo (korenovke, gomoljnice) pa v času, ko se Luna manjša (torej po polni Luni).

Nikoli ne sadimo ali sejemo v času 24 ur po nastopu polne Lune ali katere koli druge Lunine faze.

Sadje obiramo v stari Luni (ko »crkuje«, ko se manjša). Obtolčeni deli se bodo posušili in ne zgnili. Če sadje obiramo v času mlade Lune, je možnost, da bodo zgnili, veliko večja. Enako pravilo velja tudi za večino drugih pridelkov.

Gomoljnice in korenovke pobiramo v zadnji četrtini Lune, na dan ki je v znamenju Kozoroga (kolena) ali Rib (stopala).

Drevje podiramo v času stare Lune, ko se Lunina moč manjša. Bolje se bo posušilo in ne bodo ga napadli črvi.

Leseno ograjo postavljamo v času stare Lune. Ne bo se zrahljala, dlje časa bo obstojna.

Povezave:
1. del članka: Kateri setveni koledar je pravi
3. del članka: Zodiak, Luna in pravilni setveni koledar

Posted on by

Na pomoč – uši bodo vse uničile!

Škoda, ki jo na zelenjavi in sadnem drevju naredijo drobne uši, je lahko zelo velika. Z ukrepi ne smemo odlašati, saj je škoda težko popravljiva, pridelek bo manjši, rastlina pa lahko tudi propade.

V tem prispevku lahko preberete, katere homeopatske pripravke uporabimo za boj proti ušem. Toplo priporočam kombinacijo homeopatskih pripravkov in Kaolina – s homeopatijo vrnemo rastlini ravnovesje in sposobnost obrambe, s Kaolinom pa jo zaščitimo od zunaj in krepimo njeno tkivo. Ne pozabite tudi na zemljo – šibke rastline, ki so tarča škodljivcev, pogosto rastejo v izčrpani zemlji. Obogatite jo z izdelki za živo in zdravo zemljo (Biooglje-aktivator zemlje, Eko kompost Sonnenerde in Terra preta).

Camphoračrne uši, uši in mravlje na peteršilju, korenju, fižolu (nizkem), črne uši in mravlje
Cimicifugačrne uši na hibiskusu, na popkih in cvetovih, uši na vrtnicah
Cuprum metallicum  zelene uši, rjavkaste uši na paprikah
Petroleumpršice prelke na hibiskusih, bele dlakaste uši na katalpi
Staphisagriačrne uši na bezgu, črne uši na klematisu, črne uši na češnji, zelene uši na brezi

Rastline zdravimo s homeopatskimi pripravki po določenem vrstnem redu, programu, za katerega je najbolje, da si ga zapišemo.

Takole je videt program zdravljenja lovorov in pomaranč. Lastniki nasada so pred nekaj leti opazili prvi napad kaparja. Fitofarmacevtska sredstva niso pomagala, iz leta v leto je bila škoda zaradi kaparja večja. Letos so se odločili, da uporabijo homeopatijo.

1. Petroleum C30 (proti kaparju): 6 do 8 globul v 10 l vode / drevo. Škropiti (oziroma zalivati): 3 do 4-krat z 2 do 3-dnevnim presledkom. Prvič škropimo, drugič, tretjič in četrtič pa zalivamo (ker bodo drevesa takrat že zaščitena s Kaolinom, da ga ne spiramo). Med posameznimi škropljenji/zalivanji opazujemo, kaj se dogaja s kaparji. Učinek je lahko po enem tednu, ali šele po 14 dni (kaparji so trdovratni).
2. Uporaba Kaolina: po uporabi Petroleuma zaščitimo rastline s Kaolinom (lahko takoj ali naslednji dan, samo da se rastline posušijo, Kaolin nanašamo na suhe rastline). Postopek: s Kaolinom škropimo rastline 4 zaporedne tedne, 1 x na teden; prvo škropljenje: poraba 100 g Kaolina na 10 l vode, naslednja: 50 g na 10 l vode. Če so vmes hudi nalivi, obnovimo zaščito s Kaolinom po potrebi tudi kdaj vmes. 
3. Silicea C200 – za krepitev rastline in njenega tkiva, za večjo odpornost. Siliceo uporabimo po tem, ko smo zaključili zdravljenje s Petroleumom C30. Z njo zalijemo rastline samo enkrat. Poraba: 6 do 8 globul na 10 l / drevo. 
4. Za krepitev dreves, za dohranjevanje zemlje: Biooglje – aktivator zemlje. Poraba: 3 do 5 l na m2. Ocenimo kvadraturo zemljišča pod krošnjami dreves, na podlagi tega določimo porabo Biooglja – aktivatorja zemlje. Posujemo po tleh in ga narahlo vkopljemo. Vnos lahko opravimo takrat, ko drevesa zalivamo s homeopatijo – najprej dodamo biooglje, potem zalijemo drevo s homeopatskim pripravkom. 

Posted on by

Kako je s karenco pri homeopatiji za rastline?

Poklical me je možakar, navdušen nad uspehom, ki ga je dosegel z uporabo Staphisagre C200 pri ušeh na bezgu. Bezgovo cvetje, ki je bilo sedaj čisto, brez uši, je nameraval uporabiti za pripravo bezgovega sirupa.

Njegovo vprašanje se je glasilo: Ali je varno uporabiti s homeopatijo pozdravljene rastline (v tem primeru bezeg oziroma njegovo cvetje) za pripravo pijač? Kakšno karenco na splošno ima homeopatija za rastline? Koliko časa po uporabi homeopatije za rastline lahko takšno rastlino pojemo?

Odlično vprašanje je to. Homeopatija ni fitofarmacija, ki ima strogo določene karenčne dobe, torej dobe, v katerih rastline ni varno zaužiti. Takšne vrste karenčna doba za homeopatske pripravke ne obstaja. Rastlino, ki smo jo zdravili s homeopatskimi pripravki, lahko zaužijemo praktično takoj po uporabi homeopatije.

Zakaj je tako? Pri uporabi fitofarmacevtskih pripravkov na oz. v rastlino  vnesemo strupe, ki, dokler se ne razgradijo do varne mere, rastlino za nas naredijo neužitno (prenevarno za uživanje).

Homeopatija deluje drugače, ne po principu uničenja, pač pa po principu ustvarjanja ravnovesja, ki je sinonim za zdravje. Ko je ravnovesje povrnjeno, rastlina ozdravi in se znebi škodljivcev. Rastline je zdrava, uravnovešena – in kot takšna idealna hrana za nas, saj tudi nas »uravnovesi«.

Posted on by

Zakaj dobijo sadike “papirnate” listke?

Možnih razlogov za to je več:

1. Pomanjkanje vlage – listki se lahko posušijo zaradi pomanjkanja vlage. Sušiti se začnejo na konicah. Pojav je značilen za vroče, sušno vreme, v katerem vlaga izhlapi, še preden pride do korenin.

2. Preveč vode – tudi preobilica vlage ima enak učinek. Kadar je v zemlji preveč vlage, začne koreninam primanjkovati kisika. Ko se korenine dušijo, se listki začnejo sušiti in rastlina sčasoma propade. Paziti je treba, da ne zalivamo preveč in da voda ne zastaja. Med posameznimi zalivanji počakamo, da se zemlja nekoliko osuši.

3. Pepelasta plesen – je glivična bolezen, pri kateri postanejo listi na zgornji strani plesnivi, rast in cvetenje pa se zaustavita. Pojavi sem v toplem in vlažnem vremenu. Če je težava samo na nekaj listih, te porežemo in varno odstranimo ter uporabimo homeopatski pripravek za pepelasto plesen. Rastline morajo biti posajene dovolj daleč, da lahko med njimi kroži zrak. Ne zalivamo in ne gnojimo jih preveč.

4. Preveč gnojil lahko poškoduje korenine in “sežge” rastlino. Rastline dohranjujemo v skladu z navodili, ne pretiravamo. Manj je več.

5. Kakovost vode – mnoge sobne rastline in mlade sadike so občutljive na klor in minerale v vodi iz pipe. Pogosto je prav zalivanje z vodo iz pipe razlog za nastanek rjavih papirnatih madežev na listih. Madeži se širijo, listi pa se sčasoma povsem posušijo in odpadejo. Zato zalivamo samo s postano vodo, ki je stala v odprti posodi ali zalivalki vsaj 12 ur.