Kategorija: Marec

Posted on by

Kaj sejemo marca

Marca sejemo zelenjavo za vzgojo lastnih sadik. Ker je zunaj še hladno, so te prve setve večinoma namenjeni vzgoji sadik v lončkih, posodah in v rastlinjaku, nekaj pa jih že lahko posejemo tudi zunaj, na vrtu, v tla.

SEJANJE V LONČKE

Seme potrebuje za vzklitje več toplote, kot je potrebuje kasneje, ko zraste v sejančke. Prva dva tedna imamo zato pokrite posode na toplem. Po dveh tednih, ko imajo mladi sejančki že dva lista, posode prestavimo v politunel, v pokrite visoke grede ali v rastlinjak.

ZASTIRANJE VRTNIH TAL S KOMPOSTOM

Ko tla odmrznejo, je idealen čas, da zastremo gredice s kompostno zastirko (če tega nismo naredili že konec jeseni). Povezava: Eko Kompost Sonnenerde.

PRIPRAVA TAL ZA NEPOSREDNO SETEV

Večje grude komposta razbijemo z orodjem in gredice poravnamo. Preden posejemo seme direktno (t.j. na gredice), z gredic odstranimo morebitno zastirko iz organskega materiala (slamo, listje, …), da se bodo tla čim prej lahko segrela.

ZAŠČITA POSEVKA

Zasejane gredice zaščitimo z vrtno kopreno ali pa gredo prekrijemo s kartonom, dokler seme ne vzklije. Nato karton odstranimo. Ta metoda je še zlasti priporočljiva pri sejanju korenja, ki ga ne smemo sejati globoko. Ob visokih temperaturah in močnem soncu (nad 22 °C), opoldne vrtno kopreno odkrijemo in jo zvečer pokrijemo nazaj.

KAJ SEJEMO V PRVI POLOVICI MARCA

  1. ZA SADIKE:
    Solata in radič (spomladanske sorte), jajčevec, paprika, čili, feferoni, gomoljna zelena, stebelna zelena, listnata zelena, listnati peteršilj, kolerabica, zgodnje zelje, glavnati ohrovt, brokoli, cvetača, por, čebula iz semena, blitva, koriander, koprc.
  2. NEPOSREDNO NA VRTNE GREDE
    Za direktno setev v tla je za večino semen še premrzlo. Nekatera semena pa že lahko posejemo, saj jim nizke temperature nič ne škodijo, celo ustrezajo jim. Direktno na prosto lahko posejemo: pastinak, redkvice, korenje (lahko skupaj, so dobri sosedje), česen (spomladanska setev), grah, bob.

V DRUGI POLOVICI MARCA lahko tudi zunaj posejemo že več semen. Koliko in katere, je odvisno od vremena, saj vrtna opravila v marcu določa spreminjajoče se vreme. Marec je lahko izjemno topel in suh, lahko pa je še povsem zimski mesec, zaradi česar bomo načrte prilagoditi in delo prestaviti na april.

Smiselno je imeti več žezel v ognju, zato vam predlagam, da poleg direktne setve na vrt in vzgoje sadik v lončkih in rastlinjaku (če ga imate) uporabite še zimsko setev (članek o ZIMSKIH SETVAH lahko preberete TUKAJ).

KAJ SEJEMO PROTI KONCU MARCA

1. ZA SADIKE:
  rdeča pesa, paradižnik, bazilika, Pak-Choi, koromač, ognjič

2. NEPOSREDNA SETEV NA GREDE:
  špinača, rdeča pesa, rukola, čebula, solata, peteršilj koren, zgodnji krompir

Okoli 10. marca damo na toplo krompir, da bo vzklil, sredi marca pa nakalimo tudi gomolje sladkega krompirja (sadike bomo na prosto presadili šele v drugi polovici maja). Če upoštevamo setveni koledar, delamo to na dan za korenino.

Korenje Nantaise 2Korenje Nantaise 2
Eko grah Karina
Pastinak Tender and True
Posted on by

Vaša vprašanja: Kakšna je razlika med bioogljem in bioogljem?

Kakšna je razlika med bioogljem in bioogljem? O tem sva se pred nekaj dnevi pogovarjali z gospo, katere mož je domov prinesel 30 l vrečo Biooglja, ki ga je kupil na enem od slovenskih spletnih portalov. Prosila me je, če ji lahko pojasnim, kako naj to biooglje uporabi na vrtu. Zmedlo jo je, ker je na vreči pisalo, da lahko kupljeno biooglje uporabi za pripravo organskih gnojil in vezavo prostega dušika tako, da doda po 4 kg biooglja na 1 m3 gnojevke ali na 1 tono gnojnice. Ampak kaj naj s takšnim bioogljem počne na svojem zelenjavnem vrtu?

Pojasnila sem ji, da je biooglje, ki ga je kupil njen mož, t.im. surovo biooglje; glede na njegovega proizvajalca sem sklepala, da je sicer pravilno pripravljeno in zato kakovostno (v smislu, da je sposobno aktivno vezati hranilne snovi in vlago ter da se bodo v njem z veseljem naselili zemlji koristni mikroorganizmi …), a je bilo prazno, nenaseljeno – v njem še ni bilo hranil in mikroorganizmov. Zato bi takšno »nenapolnjeno« biooglje, če bi ga dodala na vrtne grede, lahko naredilo več škode kot koristi, ker bi nase vleklo hranila iz okolice in s tem škodilo tam rastočim rastlinam. Preden bi ga dodala na vrt, bi ga morala napolniti, s strokovnim imenom inokulirati – z vlago, hranili in mikroorganizmi. Cena takšnega biooglja je seveda ustrezno nižja od inokuliranega in za takojšnje dodajanje na vrt pripravljenega biooglja, kakršno je Biooglje-aktivator zemlje.

Biooglje-aktivator zemlje je že napolnjeno s hranili in mikroorganizmi, ki so izbrani tako, da najbolj povečajo živost in s tem rodovitnost zemlje, ki ji ga dodamo. Biooglje-aktivator zemlje lahko dodamo kadarkoli, neposredno k semenom ali sadikam, brez strahu, da bi jim to škodovalo – nasprotno, dodatek jim bo samo koristil. Učinek je pri rastlinah viden že zelo hitro po dodajanju.

Po kakšni ceni nekdo prodaja biooglje, je odvisno od več dejavnikov:
1. Katero surovino uporabimo za proizvodnjo biooglja? Ali preverjen ekološki vir ali vir, ki je nepreverjen in morda kontaminiran s strupi in težkimi kovinami?
2. Ali proizvodnja biooglja poteka pri kontrolirani in ustrezno visoki temperaturi? Od tega je odvisno jonsko število končnega izdelka, od njega pa fizikalne lastnosti biooglja in njegova sposobnost vezanja hranilnih snovi in vode; pomembna je tudi struktura, ki omogoča varno bivanje mikroorganizmom.
3. Naslednji problem “domače” proizvodnje biooglja so rakotvorne snovi, ki nastajajo v procesu pirolize biomase. Če se te nevarnosti ne zavedamo in ne vemo, kako se jih v procesu varno znebiti, biooglje ne bo varno za uporabo na vrtu.
3. Ali je biooglje že inokulirano (napolnjeno) z mikroorganizmi in hranilnimi snovmi ali ne? Surovo (prazno) biooglje lahko rastlinam celo škodi, če ga dodamo v zemljo, saj bo rastlinam hranila odvzelo, ker jih bo vezalo nase.

Če bi bilo povsem vseeno, kakšno biooglje bomo dodali na vrt, bi lahko na vrtne grede vkopali kar oglje za žar, kajne? Pa to seveda ni res.

O biooglju, njegovih lastnostih in uporabi lahko preberete še več v e-knjigi Biooglje za 1000 let rodovitne prsti.

Posted on by

Semenjalnica, slovenska hranilnica ekoloških semen

Na fotografiji: ekološki visoki fižol Klošter

Slovenska hranilnica ekoloških semen Semenjalnica se nahaja v Čebelarskem centru v Lescah.
Njihov cilj je vzpostavitev pridelave ekoloških in biodinamičnih semen.
S tem bodo povečali našo prehransko varnost in zmanjšali odvisnost od uvoza.
Postopoma nameravajo širiti izbor ekoloških semen.
Trenutno imajo v naboru semena fižola in graha, v bodoče bodo dodali še druge vrste zelenjave.
Stročnice so vir rastlinskih beljakovin in zato predstavljajo steber človeške prehrane.
Semena so pomembna kulturna dediščina, ki jo moramo hraniti zaradi preživetja naše in prihodnjih generacij.
Z nakupom prispevate k ohranitvi teh semen.

V Gajinem vrtu imamo sedaj na zalogi tri vrste ekoloških stročnic: nizki fižol Helios, visoki fižol Klošter in grah Karina.

Nizki eko fižol Helios
Visoki eko fižol Klošter
Eko grah Karina

P.S. Eko grah Karina (ki je posebej odporen na hlad) sejemo že od začetka marca, eko nizki fižol Helios od začetka maja, eko visoki fižol Klošter pa od sredine maja.