Kategorija: Maj

Posted on by

6 razlogov, da vrt ni tako uspešen, kot bi lahko bil (+ nasveti za rešitve težav)

Zdravje vrta je v največji meri odvisno od njegove zemlje. Rastline, ki rastejo v rodovitni zemlji, so zdrave in z veliko okusnih plodov, pojav škodljivcev in bolezni pa je izjema in ne pravilo.

A kaj, če naš vrt oziroma rastline na njem delujejo klavrno, ubogo? Zakaj po tem, ko posadimo mlade sadike, le-te obstanejo v rasti ali propadejo? Kaj lahko naredimo? Poiskati moramo vzrok za takšno stanje in rešitev:

Sonce. Senčna lega je lahko vzrok za zaostajanje v rasti. Rastline imajo različne potrebe po polni osončenosti. Če je vaš vrt delno v senci, bodite pazljivi pri določanju prostora za svoje rastline. Največ sonca potrebujejo paradižniki, bučevke, paprike in jajčevci. Na manj osončenem vrtu bodo uspevale korenovke, pese, špinača, solate, koriander in ohrovt.

Zemlja. Pomanjkanje ali enostranski presežek hranil v zemlji je drugi najpogostejši vzrok za slabo uspevanje rastlin. Gnojenje z živalskim gnojem lahko povzroči pregnojeno zemljo, zaradi katere imajo rastline veliko zelene mase, a malo plodov. Zemljo lahko gnoj okuži s škodljivci, npr. strunami, ki se jih potem težko znebimo. Redno vsakoletno gnojenje in lopatanje zemlje poškoduje strukturo zemlje in uničuje življenje v njej. Umetna gnojila niso prava izbira, saj ne vsebujejo organskih snovi, ki jih zemlja potrebuje. Najboljša izbira za vrt, na katerem bomo pridelali veliko zdrave zelenjave, je kombinacija kakovostnega rastlinskega komposta in obogatenega, z mikroorganizmi poseljenega biooglja. S kompostom in obogatenim bioogljem zemljo dohranjujemo sproti in ciljno ob vsakem sejanju in sajenju. Če svojega komposta nimamo dovolj, kupimo kakovostnega. Kompost in biooglje lahko v vrtno zemljo dodamo tudi kadarkoli kasneje, ko se na vrtu pojavijo težave z rastjo in zdravjem rastlin. Tudi v tem se ta dva dodatka razlikujeta od gnoja, ki ga ne smemo dodajati neposredno k rastlinam.

Hlad in vročina. Prenizke in tudi previsoke temperature lahko zavrejo razvoj rastline. Primer: hladne noči pod 15,5°C ali vroči dnevi nad 29,5°C lahko povzročijo, da paradižnikom in paprikam odpadejo cvetovi. Rastline pred nizkimi temperaturami zaščitimo s kopreno, pred previsokimi pa z raztopino Kaolina.

Voda. Rastline nujno potrebujejo vodo za zdrav razvoj. Kadar ni dežja, jih moramo zalivati. Izsuševanje in temperaturna nihanja zemlje preprečimo tako, da zemljo na gredah zastremo. Vrtov, na katerih imamo težave s polži, ne zastiramo s slamo ali senom, pač pa s kompostom. Tudi preveč vode ni dobro. Če na vrtu voda zastaja ali če pretiravate z zalivanjem (zalivate vsak dan), je to lahko problem za vaše rastline. Rastline imajo rade, da se med posameznimi zalivanji zemlja vsaj delno osuši, saj so tako korenine bolje oskrbljene s kisikom. Paradižniki in bučke ne prenesejo stalno mokrih nog. Rastline je najbolje zalivati v tla. Vsakodnevno škropljenje vrta olajša širjenje glivičnih bolezni.

Sorte. Izberemo sorte, ki dobro uspevajo pri nas. Vprašamo sosede, ki imajo uspešne vrtove, prosimo jih za semena starih, preizkušenih avtohtonih sort.

Škodljivci in bolezni. Za zaščito pred škodljivci in zdravljenje rastlin uporabimo belo glino Kaolin in homeopatske pripravke za rastline, ki jih s pridom uporablja že veliko slovenskih vrtnarjev. Kaolin škodljivce odžene, ne pobije pa koristnih žuželk in ne škodi čebelam. Fitofarmacevtski pripravki pobijejo tudi koristne žuželke, zato se težava s škodljivci vrne v podvojenem obsegu. Zdrav vrt predstavlja celovit ekosistem, v katerem je dovolj prostora za vsa živa bitja. Ker je sistem uravnovešen, njihove prisotnosti sploh ne opazimo, saj nam ne povzročijo opazne škode.

Posted on by

Zaščita s Kaolinom proti oljčni sadni muhi, sončnemu ožigu in vročinskim šokom

Oljke so v preteklosti povečini pridelovali v ekstenzivnih oljčnikih. Takrat je veljala za razmeroma zdravo in nezahtevno sadno vrsto. S širitvijo nasadov in intenzivnejšo proizvodnjo pa so se tudi pri pridelavi oljk začele pogosteje pojavljati glivične bolezni (pavje oko, oljkova siva pegavost in bakterijska okužba oljkov rak) ter škodljive žuželke. Med slednjimi povzroči največ škode, zlasti v deževnih letih, oljčna muha. Poleg oljčne muhe se občasno pojavljajo še drugi škodljivci. Plodove in liste oljk prizadene oljčni molj, predvsem v mladih oljčnikih pa izjede na listih oljk povzroča še oljčni jajčasti rilčkar.

  1. Oljčna sadna muha

Oljčna sadna muha (Bactrocera oleae) povzroči zmanjšanje kakovosti in količine plodov in oljčnega olja. Oljčna muha povzroči veliko škodo ali celo izpad pridelka: poškodovani plodovi odpadajo, kakovost poškodovanih plodov je manjša, kar pomeni slabšo kvaliteto oljčnega olja, teža plodov je zaradi škode ličink manjša od 3 do 5 %, pri sortah z majhnimi plodovi pa celo do 20 %. Ko žerke v plodu ni več, plod okužijo glive in bakterije, zaradi česa plodovi dodatno gnijejo in propadajo.

Napad oljčne muhe ugotavljamo s prostim očesom ali s pomočjo rumenih lepljivih pasti (plošč) z ali brez feromonov. Žal se na plošče lepijo tudi koristne žuželke. Napad je viden tudi s prostim očesom: okoli peclja plodu se pojavi majhna rjava lisa, kjer je muha z vbodom odložila jajčece.

Zatiranje škodljivcev s pomočjo pesticidov povzroči zmanjšanje gostote njihovih naravnih sovražnikov, zaradi česar so naslednji napadi škodljivcev še močnejši. Potrebna je uporaba novih metod, ki zagotavlja najmanjše tveganje za okolje.

V raziskavi, opravljeni na raziskovalni postaji oljk Roudbar (vir: https://www.researchgate.net/publication/307637526_Application_of_Kaolin_clay_for_control_of_Key_pests_of_olive), so uporabili 3 različne koncentracije Kaolina v vodi: 5 %, 3 %, 1,5 % Kaolina in čisto vodo kot kontrolno škropivo. Najboljše rezultate so dosegli s škropljenjem s 5 % raztopino Kaolina. Uporaba kaolinskega prahu se je izkazala za zelo koristno metodo za zatiranje oljčne sadne muhe in oljčne bolšice.

Čas pojava oljčne muhe

Oljčna muha se običajno pojavi konec junija, lahko pa že vse od začetka meseca junija, ali celo konec maja, zato bi bilo potrebno oljčnike kontrolirati najkasneje od konca maja oziroma od začetka junija dalje..

Njen nalet traja vse do julija in avgusta. V najbolj vročih poletnih dneh se zaradi vročine njen nalet umiri ali celo prekine. Oljčna muha je najbolj aktivna pri temperaturi med 16 in 30 °C. Po poletni vročini se ponovno močneje pojavi s prvimi avgustovskimi plohami in ostane prisotna vse do meseca novembra. Oljčna muha leti do 300 cm nad tlemi, zato mora biti tudi plodovi zaščiteni do te višine. 

  1. Vročinski šoki in sončni ožig

V raziskavi (vir: https://www.youtube.com/watch?v=W6oL93-evw4) so ugotavljali, kakšen je učinek Kaolina na oljke ko gre za zaščito pred sončnim ožigom in vročinskim šokom. Rezultati so pokazali, da je zaščita s Kaolinom prinesla 30 % večji pridelek: oljke, ki so bile zaščitene s Kaolinom, so v povprečju obrodile 40,1 kg oliv na drevo, oljke, ki so bile v kontrolni skupini in niso bile zaščitene s Kaolinom, pa so v povprečju obrodile po 31,2 kg oliv na drevo. Plodovi s Kaolinom zaščitenih oljk so bili za 9 % težji. Raziskava je trajala 3 leta in rezultati so bili vsako leto boljši. Prav tako je bil večji tudi prirast rastlinskega tkiva na s Kaolinom zaščitenih oljkah v primerjavi s tistimi, ki so bile nezaščitene v kontrolni skupini. Razliko v kakovosti in količini pridelka pripisujejo dejstvu, da v poletni vročini rastline prekinejo fotosintezo, kar vpliva na količino in kakovost pridelka in tudi na razvoj rastline. Rastline, zaščitene s Kaolinom, fotosinteze ne prekinejo, zato pri njih ni težav, ki jih povzročijo sončni ožig in vročinski šoki. 

Ocenjena poraba* Kaolina v oljčnikih na ha: 40 do 50 kg Kaolina
(od tega 25 kg za osnovno škropljenje + 15 do 25 kg za vzdrževanje kaolinske zaščite)

Osnovno škropljenje: 4 x v enem mesecu (1 x na teden, ponovimo 4 x):

  1. škropljenje: 10 kg Kaolina na 1000 l vode
  2. škropljenje: 5 kg Kaolina na 1000 l vode
  3. škropljenje: 5 kg Kaolina na 1000 l vode
  4. škropljenje: 5 kg Kaolina na 1000 l vode

Z osnovnim škropljenjem začnemo konec maja ali začetek junija, pred prvim naletom oljčne muhe.
Obnovitveno škropljenje opravimo po osnovnem, na osnovi tega, v kakšnem stanju je kaolinska zaščita. Škropimo po potrebi, odvisno od padavin. Ker ima oljčna muha skozi sezono več rodov, je pomembno, da ohranjamo zaščito s Kaolinom skozi vso sezono.

*dejanska poraba Kaolina v oljčnikih je odvisna od velikosti dreves in njihove rastlinske mase ter od količine in moči padavin. Kaolinsko zaščitno prevleko lahko močnejše padavine načnejo oziroma poškodujejo. Ker so hladna in mokra poletja za oljčno muho tudi sicer najbolj ugodna (saj vročine ne mara), je vzdrževanje učinkovite zaščite iz Kaolina v takšnih poletjih še toliko bolj pomembno.

POMEMBNO! Kaolin je enako učinkovit tudi pri marsikaterih drugih škodljivcih. Več o Kaolinu lahko preberete TUKAJ.

Posted on by

Silicea C200 – ko na videz jalovo seme vstane od mrtvih

Na okenski polici sem v lončke posejala semena cuket, patišonk, hokaido buč in buč maslenk. V vsak lonček po eno ali dve. Nekaj lončkov je ostalo praznih, ker v njih seme ni vzkalilo. Ko sem sadike presadila v nove dvignjene grede, sem nanje stresla tudi zemljo iz lončkov, v katerih semena niso vzkalila. Pač zato, da se ne meče zemlje stran. Po presajanju sem sadike zalila s homeopatskim pripravkom Silicea C200, da bi se okrepile in lažje vživele v novo okolje (porabila sem 8 globul na 10 l vode; 4 dvignjene grede, velikosti 1,2 x 0,8 m, sem zalila z 20 l pripravka). Že naslednje jutro so bile sadike vidno krepkejše, zelena barva listov je postala močnejša, stebla so bolj čvrsto stala pokonci. In nat šok: semena, ki v lončkih na okenskih policah nikakor niso hotela vzkaliti, so po zalivanju s Siliceo praktično čez noč vzkalila, kot po čudežu so se pojavile mlade sadike. Pa sem mislila, da iz teh semen nič ne bo, da so splesnela, zgnila … Drži, kot pribito – ko deluje homeopatija, se res zdi, da se je zgodil čudež 🙂

P.S. Zdaj imam nov problem – kam s toliko mladimi sadikami? Bo treba narediti še kakšno dvignjeno gredo, ne bo druge . . .

Posted on by

Česen pod sadnim drevjem

Česen in sadno drevje so dobri prijatelji:

  • česen odlično uspeva pod sadnim drevjem,
  • drevesa, pod katerimi je zasajen česen, so zaščitena pred mišmi in plesnijo.

Bi imeli večni česen?

Si predstavljate, da bi na vrtu imeli česen, ki bi ga posadili le prvo leto, potem pa več desetletij samo še pobirali pridelek? Ne gre za posebno vrsto česna, pač pa le za poseben način pridelave, ki je nastal na osnovi opazovanja narave in potreb rastlin. Česen smo navajeni saditi vsako jesen (do novembra) in/ali pomlad (do konca marca). Večina ljudi ne ve, da ga lahko pridelujemo tudi kot trajnico, kar seveda pomeni veliko manj dela, s pravilnim načinom pa tudi veliko večji pridelek.

Navodila, kako to počnemo, sem našla v članku objavljenem v reviji Organic Gardening iz aprila 1987. V njem je takrat 80-letni Joe Capriotti razložil, kako na neveliki zaplati zemlje vsako leto pridela več kot 100 kg česna, ne da bi ga sadil. Edina težava, na katero je opozoril, je, da pri tem načinu zrastejo zelo velike česnove glavice. Trgovci, ki jim je prodajal svojo zelenjavo, so zato njegov česen le neradi sprejeli v prodajo. Kupci bi se namreč lahko ustrašili, češ – tak česen zagotovo ne more biti povsem naraven.

Navodila Joeja Capriottija za gojenje večnega česna:

  • Za pridelavo česna je določil dela vrta, velik 8 x 13 m. Površine, namenjene pridelavi česna, ni preoral že več kot 20 let. Česen tam raste brez posebnega reda. Med česnom so posajene jagode in grmi jagodičevja, vse skupaj pa raste pod manjšim sadnim drevjem.
  • Ko postanejo rastline približno 60 cm visoke, naredijo cvetne kobule. Te je treba odščipniti, sicer česen ne bo naredil glavic. Večje rastline naredijo stroke, manjše pa le na videz izginejo, a se bodo ponovno vrnile naslednje leto.
  • Avgusta pobere pridelek tako, da največje glavice izruva. Po pobiranju pridelka področje rahlo prerahlja in populi plevel, nato pa vse skupaj dobro zalije. Zaradi zalivanja iz semen vzniknejo mladi pleveli, te pa nato spet populi.
  • Septembra je področje na videz pusto in brez življenja. A le na videz – v tleh se skriva česen, ki ga jeseni ni treba spet saditi, saj je že tam.
  • Oktobra celo področje s česnom prekrije s 7 do 10 cm debelo plastjo zastirke iz listja sadnih dreves. Zastirka preprečuje plevelu, da bi prerastel gredo s česnom. Preprečila bi tudi vznik česna, vendar ptički (drozgi, taščice itd), ki jih privablja s pomočjo valilnic in virov vode (blizu je naredil več manjših ribnikov), brskajo po listju in iščejo hrano – žuželke, ki živijo pod listjem. Ptički obračajo listje in pri tem odkrijejo česen ravno toliko, da ta lahko požene. Do pomladi večina zastirke razpade in se spremeni v bogat humus. Gnoja česnu ne smemo dodajati – učinek bo ravno obraten od želenega. Z gnojem prst, kjer raste česen, gnojimo le izjemoma, če prst postane preveč izropana. Vendar ga ne vkopljemo, pač pa dobro staranega v tanki plasti (2 do 3 cm) jeseni potresemo po vrhu zemlje.
  • Česen ima rad sonce in ni zelo izbirčen pri tem, v kakšni zemlji raste. Nikakor pa ne mara preveč vlage ali vode, ki zastaja v prsti. V takšnih pogojih začne gniti. V prsti, v kateri raste, voda ne sme zastajati. Pomagamo si lahko tako, da ga sadimo na grebene. Zalivanje s škropilnicami mu še zlasti škodi – zato zanj velja: raje manj kot več vode.

Postopka Joeja Capriottija sem se lani lotila tudi v svojem sadovnjaka, v katerem je veliko ptičkov (pozimi jim namestim več krmilnic) in mlaka, v kateri spomladi plavajo žabe, pupki in belouške. Zemlji sem med sajenjem česna dodala še nekaj biooglja – za dodatno hrano mladim česnom na pot in za to, da česen zaščiti pred gnitjem in glivičnimi boleznimi. Česen, ki sem ga posadila novembra lani, sedaj veselo raste.

Posted on by

Paradižnike zebe!

Letošnji maj nas postavlja pred dilemo: naj sadike plodovk zadržujemo na toplem, kjer se stiskajo v že zdavnaj premajhnih lončkih, ali naj jih presadimo ven in tvegamo, da jih bo poškodoval mraz?

Nobena možnost ni idealna. Prva ne zato, ker ko postanejo lončki premajhni za nadaljnji razvoj korenin, začne rastlina sama zaustavljati svojo rast. To počne tako, da z zvijanjem zmanjša površino lista, in s tem tudi obseg fotosinteze. Iz močne sadike sčasoma nastane pritlikavi starček. Zvijanje listkov je zato za nas alarm: sadika mora nujno ven!

Vendar pa druga možnost prav tako ni vabljiva, saj lahko izpostavljenost mrazu plodovke močno poškoduje, kar pomeni manjši pridelek in večjo možnost za pojav bolezni in napad škodljivcev. Oslabele rastline so povsem razumljivo lažji plen zanje.

Obstaja pa še tretja možnost: mraz lahko prelisičimo 🙂

Prejšnji teden sem v visoke grede presadila sadike paradižnikov, bučk, paprik in uchiki kuri buč. Da pa jih ponoči ne bi zeblo, sem jim naredila gretje.

Najprej sem na sredino visoke grede položila narobe obrnjen glinen podstavek in nanj položila 3 školjke (služijo kot distančniki, da lahko do goreče sveče od spodaj prihaja zrak). Opomba: če nimate školjk, lahko uporabite koščke palic, vijake ipd.

Nato sem na sredino podstavka postavila gorečo svečko:

Svečko sem pokrila z narobe obrnjenim glinenim lončkom in na vrh lončka položila 3 školjke:

… in nanje postavila narobe obrnjeno pločevinko. Vanjo se bo ujela toplota, ki jo proizvaja svečin plamen, pločevinka pa nato zajeto toploto seva v prostor. In res je neverjetno, kako zelo se segreje zgolj od plamena sveče … tako zelo, da je ni varno prijeti z golo roko.

Že po nekaj dneh je paradižnik postal močno temno zelen in skoraj vidno raste.

Kaj sem še naredila:

  • paradižnike sem sadila globoko, do prvih listkov. Tako so, ker so visoko ogrnjeni z zemljo, dodatno zaščiteni pred mrazom, poleg tega pa bodo iz stebla pognali nove korenine, s katerimi bodo lahko črpali hranila iz tal.
  • za dopolnjevanje visoke grede sem uporabila kakovosten kompost, poln hranil.
  • vse plodovke sem zalila z raztopino Epsomske soli (razmerje: 1 žlička Epsomske soli na pol litra vode), ki plodovke oskrbi z magnezijem in žveplom in prepreči obledelost oz. orumenelost listov.
  • ponoči so visoke grede pokrite za zaščito iz polivinila, ki je napet čez jeklene loke. Čez dan zaščito dvignem, da se visoka greda prezrači, rastline pa se naužijejo sonca.

Takšne pa so ponoči videti zasajene visoke grede, opremljene z grelci. In plodovkam v njih je prijetno toplo 🙂

Posted on by

Bele glistice nas opozarjajo na težave v tleh

Ni vse, kar leze in gre po naših vrtovih škodljivec, ki ga je treba brez milosti pobiti! Kar dlake mi gredo pokonci, ko slišim, da je klasičen odgovor prodajalk v vrtnarijah na vprašanje, če vedo, kaj neki je ta živalca v zemlji, takšen:
“Ne vem zagotovo, ampak uporabite lahko tale strup, da se jih znebite …”

Gospa Lea mi je poslala fotografijo in vprašanje: “Visoke grede, ki so se posedle, sem dopolnila s kupljeno zemljo. Čez nekaj časa sem med sajenjem sadik v zemlji našla ogromne količine malih belih glistic. So škodljive? Bi se jih morala znebiti? Prodajalka v vrtnariji mi je hotela prodati strup, jaz pa strupov ne bi uporabljala … Kakšen smisel ima imeti lasten vrt, če se bom z njim zastrupljala?”

Če ste v zemljo ali v kompostni kup dodali materiale, ki so spremenili ravnovesje pH ali če je zemlja ali kompostni kup zaradi obilnih padavin namočen, boste morda kmalu naleteli na množico majhnih belih nitastih črvov. Angleško ime zanje je potworm, latinsko pa Enchytraeidae. Spadajo v družino mikrodrilnih oligohet. Spominjajo na majhne deževnike in vključujejo tako kopenske vrste, ki so znane kot deževniki, ki živijo v zelo organskih kopenskih okoljih, kot tudi nekatere, ki so morske.Tako kot deževniki so tudi te male bele glistice koristne: predelujejo kompost in zračijo zemljo. Rastlin ne bodo poškodovali, uspevajo pa v pogojih, ki jih naši običajni deževniki ne marajo.

Zelo velik pojav belih glistic pomeni, da je prišlo do neravnovesja, ki ga moramo odpraviti. Seveda ne s tem, da jih pobijemo, pač pa s tem, da spremenimo njihovo okolje:

  • uredimo pH vrednost zemlje, če je le-ta postala preveč kisla ali bazična (pH izmerimo z Indikatorjem pH vrednosti)
  • reguliramo preveliko namočenost: uredimo drenažo oziroma zmanjšamo zalivanje

Bele glistice so v naši zemlji ves čas, a v tako majhnem številu, da jih ne opazimo. Ko se njihovo število tako močno poveča, da jih opazimo, pomeni da je nekaj zelo narobe. In za opozorilo smo jim seveda lahko hvaležni, saj v neugodnih pogojih naše rastline ne bodo mogle biti uspešne!

Če so se množično pojavili v kompostnem kupu, ga posušite tako, da kup pogosto obračate, kakšen teden zalivanja izpustite in pred dežjem pokrijete s ponjavo. Tudi najbolj vlažen kompost se bo po nekaj dneh obdelave začel sušiti. Izmerite pH vrednost komposta (z Indikatorjem pH vrednosti) in mu po potrebi dodajte nekaj apna, lesnega pepela ali zmletih jajčnih lupin.

Posted on by

Zakaj dobijo sadike “papirnate” listke?

Možnih razlogov za to je več:

1. Pomanjkanje vlage – listki se lahko posušijo zaradi pomanjkanja vlage. Sušiti se začnejo na konicah. Pojav je značilen za vroče, sušno vreme, v katerem vlaga izhlapi, še preden pride do korenin.

2. Preveč vode – tudi preobilica vlage ima enak učinek. Kadar je v zemlji preveč vlage, začne koreninam primanjkovati kisika. Ko se korenine dušijo, se listki začnejo sušiti in rastlina sčasoma propade. Paziti je treba, da ne zalivamo preveč in da voda ne zastaja. Med posameznimi zalivanji počakamo, da se zemlja nekoliko osuši.

3. Pepelasta plesen – je glivična bolezen, pri kateri postanejo listi na zgornji strani plesnivi, rast in cvetenje pa se zaustavita. Pojavi sem v toplem in vlažnem vremenu. Če je težava samo na nekaj listih, te porežemo in varno odstranimo ter uporabimo homeopatski pripravek za pepelasto plesen. Rastline morajo biti posajene dovolj daleč, da lahko med njimi kroži zrak. Ne zalivamo in ne gnojimo jih preveč.

4. Preveč gnojil lahko poškoduje korenine in “sežge” rastlino. Rastline dohranjujemo v skladu z navodili, ne pretiravamo. Manj je več.

5. Kakovost vode – mnoge sobne rastline in mlade sadike so občutljive na klor in minerale v vodi iz pipe. Pogosto je prav zalivanje z vodo iz pipe razlog za nastanek rjavih papirnatih madežev na listih. Madeži se širijo, listi pa se sčasoma povsem posušijo in odpadejo. Zato zalivamo samo s postano vodo, ki je stala v odprti posodi ali zalivalki vsaj 12 ur.

Posted on by

Kaj izbrati: biooglje, terro preto ali eko kompost?

V Gajin vrt so spomladi 2020 prišli novi izdelki: Biooglje – aktivator zemlje, Terra preta in Eko Kompost Sonnenerde.

Kdaj izberemo katerega? Odgovor na vprašanje lahko najdete v spodnji razpredelnice:

Imamo:Izberemo:Zakaj?
odlično vzdrževano zemljo, polno hranil in organskih snovi ter dovolj lastnega zrelega komposta, s katerim jo dohranjujemo in zastiramoBiooglje – aktivator zemljeDa ohranimo zemljo v odlični kondiciji.
zemljo, ki je sicer videti v redu, a bi lahko bila še boljša. Imamo lasten kompost.Biooglje – aktivator zemlje + Terra preta (za bolj »lačne« vrste zelenjave, npr. plodovke)Da dosežemo odlično kondicijo zemlje.
zemljo, v kateri primanjkuje organskih snovi (peščena, ilovnata, laporna zemlja), ki je hkrati tudi izčrpana*Biooglje – aktivator zemlje + Eko Kompost Sonnenerde + Terra PretaDa spremenimo strukturo zemlje in s tem njene lastnosti, ter dosežemo stabilnost in rodovitnost.
nimamo dovolj lastnega kompostaEko Kompost Sonnenerde  Ker ga potrebujemo za zastiranje in zagotavljanje organskih snovi v zemlji.
sobne lončnice, potrebne presajanja in okrasne rastline, ki jih želimo  posaditi v korita in lonceTerra PretaDa bodo imele rastline zagotovljena vsa potrebna hranila. Terre prete ni potrebno dognojevati.

*Stanje zemlje (njeno nahranjenost ali izčrpanost) zlahka prepoznamo po stanju rastlin, ki v njej rastejo. Bolne, napadene in slabo razvite rastline so odraz zdravja zemlje, v kateri rastejo.

Posted on by

Kateri Lunin setveni koledar je pravi?

Ste kdaj pomislili, zakaj imamo različne setvene koledarje? Kateri sploh je pravi, katerega uporabljati, da bo prinesel takšne rezultate, kot si jih želimo? Jaz sem. Zanimalo me je tudi, kako setveni koledar nastane – kajti, ko poznamo postopek izdelave, načeloma lahko ocenimo, kako kakovosten in zanesljiv je izdelek.

Na lovu za znanjem sem naletela na zanimive knjižice Foxfire in na poglavje v eni od njih z naslovom Planting by the Signs. Naročila sem še knjigo Vse ob svojem času, zbrala različne vire s spleta in se lotila raziskovanja.

O tem, ali slediti setvenemu koledarju ali ne, tokrat ne bom razpravljala. Moj nasvet je: ja, smiselno ga je upoštevati, kadar je to mogoče (ko imamo čas, voljo in možnosti za to).

Drugo vprašanje je, kateremu setvenemu koledarju slediti? Zaključek, ki sem ga potegnila na podlagi pridobljenega znanja je:
Smiselno je uporabljati setveni koledar, ki upošteva
1. Lunine faze (rast, upadanje, dnevi posameznih men) (o tem bom pisala v naslednji Novicah, predvidoma konec maja)
2. Zodiakalno znamenje, v katerem je Luna na določen dan in (najpomembnejše)
3. je pripravljen za tisto področje, v katerem smo.

Tretja točka je odgovor na vprašanje, zakaj se setveni koledarji razlikujejo, pogosto pa se zdijo samo zamaknjeni za dan ali dva. Za Slovenijo (vso) zaradi njene majhnosti velja enoten setveni koledar, za ZDA (ker je velika država, ki sega čez več časovnih pasov) pa več setvenih koledarjev.

V nadaljevanju lahko pogledate setveni koledar, ki sem ga pripravila za dni do konca maja za področje Slovenije. Se kaj razlikuje od tistega, ki visi pri vas doma?

22.5.2020 23.5.2020
24.5.2020		DVOJČKADVOJČKA: zračno znamenje, suho in neplodno. Odličen za odstranjevanje plevelov, grmičevja, sekanje dreves, pripravo zemlje. Manj za sajenje in presajanje vseh rastlin, gomoljnic in korenovk ter rastlin, ki obrodijo pod tlemi. Izjema je fižol; tega sejemo na dan, ki mu vladajo Dvojčki (znamenje, ki je v povezavi z rokami). Dan za vlaganje zelenjave in vkuhavanje marmelad.
25.5.2020 26.5.2020RAKRAK: vodno in zelo rodovitno znamenje. Odličen dan za cvetje, sejanje in presajanje vseh rastlin, pri katerih uživamo dele ali plodove, ki rastejo nad tlemi (npr. koruza, grah, fižol, paprike, lubenice, buče in bučke, kumare, okra, pšenica, rž, oves itd.), vse rastline za zastirko, trave, listnate rastline. Rastline bodo odporne na sušo. Odličen dan za cepljenje. To znamenje je št. 1 tudi za korenovke in gomoljnice. Dober dan za kuhanje. ribarjenje, pripravo visokih in drugih gred. 
27.5.2020 28.5.2020 29.5.2020 do 13:40LEVLEV: lev je ognjeno, suho in jalovo znamenje. Na dan, ki mu vlada lev, ne sadimo in ne presajamo. Odličen za krčenje grmičevja, ki se ga želimo znebiti, za pletje in za sekanje dreves, pa tudi za obdelovanje zemlje. Nikoli ne presajamo rastlin na dni, ki jim vladajo znamenja, ki so povezana s srcem (Lev) in glavo (Oven). Obe znamenji sta pogubni za takšna dela.
29.5.2020
od 13:40 30.5.2020 31.5.2020 do 16:34		DEVICADEVICA: zemeljsko, jalovo in suho znamenje. Ne sadimo in ne presajamo. Velja enako kot pri levu. Če želite imeti bogato razraščeno rastlino, njena plodnost pa vam ni pomembna, jo posadite na dan, ki mu vlada Devica.
31.5.2020 od 16:34TEHTNICATEHTNICA: zračno, vlažno in delno rodovitno znamenje. Zmerno dober dan za rastline, ki rodijo nad zemljo in odličen dan za cvetlice in cvetoče zdravilne rastline. Sicer skoraj nobeno drugo delo v vrtu ni niti zelo ugodno, niti zelo neugodno. Dober dan za občasno gnojenje okoli cvetlic, ki nočejo več bujno cveteti.

NE DELAMO NIČESAR: Mlaj (petek, 22. maj) od 19:38 (in naslednjih 24 ur) in Lunin prvi krajec (sobota, 30. maj) od 5:29 (in naslednjih 24 ur)

Nadaljevanje (drugi del) članka: Z Luno do lepšega vrta

Posted on by

Vzgoja sadik, ki ne marajo presajanja: Sajenje v vrečke

Vrečke za vzgojo sadik so vrečke, v katerih vzgojimo sadike. Sešite so iz odporne in zračne tkanine, ki v tleh sčasoma razpade (ne iz plastike!). Prav zračnost tkanine jih postavi visoko nad plastične lončke in posode.

1. Ključna prednost: KORENINE SE V VREČKAH ZA VZGOJO SADIK NE PREPLETEJO V GNEZDO

Blago omogoča dobro odcednost in zračnost. Prav zaradi zračnosti so tekstilne vrečke za sadike boljše od plastičnih posod. V slednjih se namreč pogosto zgodi, da rastlina preraste posodo: ko korenine dosežejo obod posode, je to za rastlino znak, da mora pospešiti rast, in korenine začnejo rasti v krogih. Posledica tega so prepletene, v krogih zrasle korenine, s katerimi se rastlina težko prehranjuje, sčasoma pa propade. Tudi po presaditvi na vrt ima takšna rastlina več težav, saj traja precej časa, da se gnezdo prepletenih korenin razplete.

V vrečki za vzgojo sadik se kaj takega ne more zgoditi. Ko korenine dosežejo steno vrečke, rastlina zaradi stika s kisikom, ki prodira skozi tkanino, zaustavi njihovo rast, iz osnove pa požene nove veje korenin. Gre za t.im. »zračno obrezovanje«, s pomočjo katerega znova in znova spodbudimo nastanek novih in zdravih korenin, s katerimi se lahko rastlina uspešno prehranjuje. Presaditev na vrt bo veliko manj težavna, rastlina pa zato bolj uspešna in brez zaostanka v rasti.

2. Ključna prednost: OLAJŠANJE ZA RASTLINE, KI TEŽJE PRENAŠAJO PRESAJANJE

Rastline, ki težje prenesejo presajanje (npr. buče, cukete, fižol, grah, bamija) so za gojenje v vrečkah še posebej hvaležne.

Ko pride čas, da jih presadimo na vrt, jih v tla posadimo kar skupaj z vrečko. Sadika šoka ob presajanju ne bo občutila, hitreje se bo navadila na novo okolje, in zaradi zmanjšanega stresa bo tudi za bolezni in škodljivce manj dovzetna. Vrečka se bo sčasoma povsem razgradila, rastlina pa jo bo prerasla.

P.S. Fižol je na mraz občutljiv, zato ga zunaj ne smemo posejati prehitro (običajno ga na vrtu sadimo po 10. oz. 15. maju). Pomagamo si lahko tako, da ga vzgojimo v t.im. gnezdih (po 5 do 8 semen posadimo v substrat v vrečkah za sajenje) in po 15. maju na vrt prestavimo že pognale sadike. Na ta način se izognemo poškodbam zaradi mraza in hkrati skrajšamo pot do pridelka.

Vrečka za vzgojo sadik, napolnjena s substratom in namočeni gomolji zlatice (ranunculus).

 Vrečke s posajenimi semeni oz. gomolji namočim v vodo, odcedim in postavim v košaro.
Na toplem bodo počakale do maja, ko bodo lahko odpotovale na vrt,