Posted on

Prva delavnica Kromatografija – oko zemlje je za nami!

S prijateljico Andrejo Sivec sva v četrtek, 13. 6. 2019, prvič vodili delavnico Kromatografija – oko zemlje. Tovrstnih delavnic je malo. To ne velja le za Slovenijo (mislim, da je bila najina kar prva na tem koščku zemlje), tudi drugod po svetu jih kaj dosti ni na voljo.

Med vožnjo v Kranj sva ugotavljali, kdaj sva se o kromi pogovarjali prvič. Informacijo o tej metodi sem poleti 2014 pripeljala s sabo s konference o biooglju v Oxfordu; potem sem si nekaj časa (če se ne motim, cca 2 leti – drži, Andreja?) delala utvare, da bom kromo zmogla sama; končno dobila preblisk, da bi bilo k sodelovanju pametno povabiti Andrejo, ki je univ.dipl.inž.kem.inž, in potem je trajalo še nekaj časa, da je Andreja strla oreh krome zemlje (v moje zadovoljstvo in v zmanjšanje frustracij, kakšen i**ot da sem, ker mi nikakor ne kapne, kako se jo počne …). Potem so končno nastali prvi kromatogrami zemlje, sprva nerodni, kasneje, s prakso, pa čedalje bolj čudovite povedne “fotografije” vitalnosti zemlje in komposta. In z njimi je raslo tudi najino navdušenje nad to metodo.

Končno je junija 2019 v realnost vstopila najina prva delavnica s to temo.

Oranje ledine. Nivo adrenalina je bil temu primeren. Visok :). Vsaj na začetku, a ne dolgo – dokler nama ni steklo in sva videli odzive udeleženk delavnice (prijavljenih je bilo 9, a noben od dveh pripadnikov moškega spola ni uspel priti). Najin vtis: delavnica je bila zelo uspešna. Prvič sem predavala v tandemu – bilo je super. Pravi sva skupaj :).

Triurno delavnico sva razdelili na 3 dele:

I. del: Teoretične osnove kromatografije zemlje (vodila Bojca)

II. del: Demonstrativni prikaz priprave kromatograma zemlje (vodila Andreja)

III. del: Interpretacije kromatogramov vzorcev udeležencev delavnice (vodila Andreja)

Poglejte fotografije. Na tem mestu se zahvaljujem tudi vsem udeleženkam, ki so se odločile za udeležbo na najini prvi delavnici.


P.S. Bi se tudi vi radi udeležili te delavnice ali poznate koga, ki bi ga zanimala? Pišite na bojca@gajin-vrt.com ali as@andrejasivec.si

Bojca, 1. delAndreja, 2. del

Andreja: praktični prikaz izdelave kromatograma

“Učenke” so dobile kromatograme svojih vzorcev zemlje. Kako lepo je videti očem sicer nevidno vitalnost zemlje.

P.P.S. Če ste zdaj prvič slišali za to temo, na kratko še: Kaj je kromatografska analiza zemlje?

Kromatografski pristop k analizi zemlje je drugačen od siceršnjih: je celosten oz. holističen.

Vitalnost zemlje, ali česarkoli drugega, je pojem, ki je širši in globlji od zgolj tega, iz česa je neka snov sestavljena. Je obširnejši od zgolj nivoja (koncentracije) dušika, kalija in fosforja v zemlji. In prav od njene vitalnosti je odvisno, kako žive bodo rastline, ki rastejo v njej. Od živosti rastlin, ki jih zaužijemo, pa je odvisna tudi naša vitalnost. Prav zaradi tega je kromatografija kot metoda ugotavljanja kakovosti prsti tako zelo zanimiva, saj podatki, ki jih dobimo z njo, zagotovijo vpogled, ki se zdi edini dovolj dober, če želimo s svojim vrtom oziroma prehrano vplivati na svoje zdravje in vitalnost.

Beseda kromatografija ima svoj izvor v grščini: chroma in graphein. Dobeseden prevod kromatografije bi torej bil “pisanje z barvami”. S pomočjo kapilarnega in fotografskega procesa se na okroglem filtrirnem papirju postopoma pojavijo barve in vzorci, ki nam pripovedujejo zgodbe o prisotnosti ali odsotnosti gradnikov prsti, kot sta dušik in kisik, mineralov, življenja v prsti (makro in mikroorganizmi), humusa in organskih snovi.

Slike prsti, ki nam jih pripravi kromatografija, so kvalitativne in do določene mere kvantitativne, saj nam omogočijo vpogled v to, kako prst deluje in ne le, iz česa je.

Kromatografska slika prsti, ki se na koncu postopka razvije pred našimi očmi, je kromatografski profil vzorčka zemlje. Kromatograf zemlje je vizualni prevod, kako zelo dobro se organske snovi, minerali in organizmi, ki živijo v prsti, vključujejo v proces izgradnje prsti. Videti so zelo podobno, kot šarenica naših oči, zato jim lahko rečemo kar »oko zemlje«. Kromatografi zemlje so lahko živahni, žareči; takšni nam pripovedujejo, kako zelo dinamična in živa je prst. Kromatografska slika zdrave, dinamične prsti, v kateri biva veliko mikroorganizmov ter je bogata s široko paleto mineralov in humusom, spominja na sliko žarečega sonca. Podoba že na prvi pogled posreduje vtis zdravja, vitalnosti, sreče. Izkušenemu opazovalcu pa pove tudi to, kateri sestavni elementi so v testirani prsti. Kadar pa so kromatografi bledi in upadli, nam povedo, da je zemlja, katere odsev so, bolj ali manj mrtva. Zato bi lahko rekli, da so kromatografi zemlje okna v dušo zemlje.

Kromatografija – biodinamična metoda analize zemlje

Posted on

Zakaj gnijejo mlade bučke?

Kako žalosten je pogled na težko pričakovane mlade bučke, ki začnejo na konceh rjaveti in se ne razvijajo več pravilno … Gnitje se začne na muhi bučke (tam, kjer je bil cvet). Sprva majhna poškodba se sčasoma poveča, zmehča in potemni, gniloba pa se razširi na ves plod in bučka propade.

Takšne plodove odstranimo z rastline, saj rastlino le po nepotrebnem obremenjujejo in so potencialni vir okužbe za rastlino.

Težava je značilna za paradižnike in buče, pojavi pa se lahko tudi pri paprikah in lubenicah. Tako kot pri paradižniku gre tudi pri bučkah za pomanjkanje kalcija v rastlini. Sekundarna težava (širjenje gnitja in končno propad ploda) pa nastopi zaradi okužbe z glivami.

Kalcij je nujno potreben za zdrav razvoj rastline, saj ima pomembno vlogo pri tvorjenju zdravih celičnih sten. Kalcij je rastlinam potreben skozi vso rastno sezono: med rastjo, cvetenjem in tvorjenjem plodov.

Opisani pojav ni bolezen, zato ni bojazni, da bi se okužba razširila na druge rastline; gre za fiziološko motnjo, ki se jo da preprečiti in odpraviti.

Vendar pozor: pomanjkanje kalcija v rastlini še ne pomeni, da ga je tudi v zemlji premalo! V zemlji le redko primanjkuje kalcija, zato zgolj dodajanje kalcija ni vedno smiselno in učinkovito. Pomanjkanje kalcija v rastlini največkrat povzročimo sami, ko zaradi napak pri delu z zemljo rastlinam zablokiramo dostop do kalcija v tleh.

Najpogostejši vzroki za gnitje plodov so v tem, da rastlina kalcija ne more absorbirati. Do tega pride zaradi naslednjih vzrokov:

  1. stres zaradi prenizkega pH zemlje (prekisle zemlje).
    Rešitev: preverite pH zemlje s pH merilnim trakom. Če je pH zemlje nizek (manj kot 6) dodajajte rastlinam okoli vznožja kompost in obogateno biooglje. Zalijte jih s homeopatskim pripravkom Calcium carbonicum. Dodajanje apnenca v rastni sezoni ni smiselno, ker ne bo prineslo rezultatov; dodati ga moramo pred pričetkom sezone, vsaj 3 mesece pred sajenjem, in ga vkopati 15 do 20 cm globoko. Z apnencem bomo torej lahko pomagali bučkam v naslednji sezoni, ne v tej.
  2. veliko nihanje vlage v tleh (izmenično preveč dežja oz. premočno zalivanje, nato pomanjkanje vode, suša).
    Rešitev: poskrbimo za enakomerno vlaženje zemlje, npr. z olla bučkami. Tla zastremo z naravno organsko zastirko (slama, seno), da preprečimo izsuševanje.
  3. premočno in napačno gnojenje. Cukete v nasprotju s splošnim prepričanjem ne potrebujejo velikih količin dušika – prav nasprotno. Zaradi preveč gnojil (preveč dušika) bodo cukete sicer razvile veliko rastlinske mase, a le malo plodov. Bučke pobiramo mlade in s tem spodbujamo rastlino k tvorjenju novih plodov.
    Preobilica dušika tudi povzroči gnitje bučk na muhi, ker preprečuje rastlini, da bi se oskrbela s kalcijem. Izogibajte se uporabi gnojil z velikim deležem dušika (umetnih gnojil ali živalskega gnoja). Le-ti zablokirajo dostop do kalcija, povzročijo pretiran razvoj zelene listne mase, dodajajo soli v tla.
    Slednje še zlasti velja za cukete in bučevke na splošno, ki jih gojimo v posodah, visokih gredah in rastlinjakih. Rastline z veliko plodovi bodo hitreje podlegle gnitju plodov, ker bo njihova potreba po kalciju večja.
    Rešitev: rastlinam dodamo kompost in obogateno biooglje. Zalijemo jih s homeopatskim pripravkom Calcium carbonicum. Foliarno gnojenje (s škropljenjem, skozi liste) pri gnojenju s kalcijem ni učinkovito; rastline se s kalcijem veliko najlažje oskrbijo skozi korenine.
  4. poškodbe korenin (presajanje, okopavanje).
    Rešitev: tla okoli sadik paradižnika, buč, bučk, paprik in jajčevcev obdelujemo zelo previdno, da jim ne poškodujemo korenin. Če uporabljamo zastirko, nam tal sploh ne bo treba obdelovati in do poškodb ne bo moglo priti.

Povzetek: Kako preprečimo gnitje plodov.

  • rastlin ne gnojimo z umetnimi gnojili ali živalskim gnojem; oskrbujemo ji z rastlinskim kompostom in obogatenim bioogljem.
  • skrbimo za enakomerno in stalno vlažnost tal, uporabljamo zastirko.
  • preverimo in po potrebi popravimo pH vrednost zemlje.
  • skrbimo, da ne pride do poškodb korenin.

P.S. Isti nasveti veljajo tudi za ostale plodovke, npr. paradižnike, paprike in jajčevce.

Biooglje kompleks: za zdravo, živo in močno zemljo

Calcium carbonicum: homeopatski pripravek kalcijev karbonat